Franja

Zadetki iskanja

  • concludere*

    A) v. tr. (pres. concludo)

    1. skleniti, sklepati:
    concludere un affare skleniti posel

    2. končati, zaključiti:
    concludere un discorso zaključiti govor

    3. (argomentare, dedurre) sklepati:
    da ciò si può concludere che aveva torto lui iz tega je mogoče sklepati, da on ni imel prav

    B) v. intr. prepričati:
    sono obiezioni che non concludono to so pripombe, ki ne prepričajo

    C) ➞ concludersi v. rifl. (pres. mi concludo) končati se
  • concorrēnza f

    1. ekon. konkurenca, konkurenti:
    libera concorrenza svobodna konkurenca
    battere la concorrenza premagati konkurente

    2. pisarn.
    sino alla concorrenza di dokler se ne doseže, dokler ni pokrit (znesek)
    pagamenti rateali sino alla concorrenza della somma concordata izplačilo na obroke, dokler ni pokrit dogovorjeni znesek

    3. redko knjižno naval; splet (okoliščin)
  • confarsi* v. rifl. (pres. mi confaccio) knjižno

    1. pristajati, biti primeren:
    un comportamento così non si confà a una persona educata tako obnašanje ne pristaja olikani osebi

    2. prijati, biti pogodu:
    l'aria di mare non mi si confà morski zrak mi ne prija
  • conferire

    A) v. tr. (pres. conferisco)

    1. oddati:
    conferire il grano all'ammasso oddati žito v obvezni odkup

    2. podeliti, podeljevati; dodeliti:
    conferire un titolo podeliti naslov
    conferire un premio podeliti nagrado

    3. dajati:
    l'abito nuovo gli conferisce eleganza nova obleka mu daje eleganco

    B) v. intr.

    1. razpravljati, imeti razgovor:
    conferire col direttore imeti razgovor z direktorjem

    2. prijati, koristiti:
    i colloqui conferiranno al rafforzamento dei buoni rapporti fra i due paesi razgovori bodo koristili krepitvi dobrih odnosov med deželama
    l'aria di mare non mi conferisce troppo morski zrak mi ne prija preveč
  • congeniale agg. kongenialen, soroden po duhu:
    è un lavoro che non mi è congeniale to je delo, ki mi ne leži
  • connēttere* v. tr. (pres. connētto) vezati; spojiti, spajati (tudi pren.):
    non riesce a connettere absol. ne more urediti misli
  • conoscere*

    A) v. tr. (pres. conosco) spoznati; znati; vedeti:
    conoscere una lingua znati jezik
    conoscere a fondo dobro znati
    conoscere per filo e per segno podrobno poznati
    come se non ti conoscessi iron. če te ne bi poznal!
    ma chi ti conosce! kdo pa si ti!
    conoscere qcn. di vista, di persona,, di fama koga poznati navidez, osebno, po slovesu
    conoscere per sentito dire vedeti kaj po pripovedovanju
    mai visto né conosciuto nikoli ga nismo ne videli ne slišali zanj
    conoscere i propri polli pren. vedeti, s kom imamo opraviti
    conoscere alla voce, dal modo di camminare prepoznati po glasu, po hoji
    conosce il suo mestiere zna svoj posel, razume se na svoj posel

    B) ➞ conoscersi v. rifl. (pres. mi conosco) poznati se
    PREGOVORI: nelle sventure si conoscono gli amici preg. v nesreči spoznaš prijatelja
    ai calci si conosce il mulo preg. po šapah spoznaš leva
  • conseguire

    A) v. tr. (pres. conseguo) doseči, dosegati:
    conseguire lo scopo doseči cilj
    conseguire la laurea diplomirati

    B) v. intr. slediti, izhajati:
    ne consegue che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav
  • consentire

    A) v. intr. (pres. consēnto)

    1. soglašati, strinjati se:
    consentire con qcn. su qcs. strinjati se s kom o čem

    2. privoliti:
    consentire alle richieste di qcn. privoliti na zahteve nekoga

    B) v. tr. dopustiti, dopuščati; dovoliti, dovoljevati:
    lo stipendio non mi consente grandi lussi plača mi ne dopušča velike potrate
  • considerare

    A) v. tr. (pres. considero)

    1. presoditi, presojati; preudariti, preudarjati; upoštevati:
    considerare i pro e i contro upoštevati razloge za in proti

    2. pozorno gledati

    3. (contemplare, prevedere) upoštevati, predvidevati:
    la legge non considera il caso zakon takega primera ne predvideva

    4. imeti za, ceniti:
    è considerato un vero amico imajo ga za pravega prijatelja
    considerare qcn. molto, poco zelo, malo koga ceniti

    B) ➞ considerarsi v. rifl. (pres. mi considero) imeti se za
  • consumare1

    A) v. tr. (pres. consumo)

    1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
    consumare l'abito oguliti obleko
    consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas

    2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
    consumare l'acqua porabiti vodo
    la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
    consumare i pasti in casa doma se hraniti
    nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
    consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev

    B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
    consumarsi di rabbia žreti se od jeze
    consumarsi d'amore koprneti
  • consumato agg.

    1. porabljen, izrabljen

    2. vešč, izveden; dober:
    un consumato imbroglione iron. nabrit goljuf

    3.
    matrimonio rato e non consumato pravo veljavni, a ne konzumirani zakon
  • contemplare v. tr. (pres. contēmplo)

    1. gledati, opazovati, občudovati:
    contemplare il panorama občudovati panoramo

    2. upoštevati, predvidevati:
    il caso non è contemplato dalla legge takega primera zakon ne predvideva

    3. razmišljati, premišljevati; poglobiti se
  • convenire*

    A) v. intr. (pres. convēngo)

    1. zbirati se

    2. soglašati, strinjati se:
    convenire con qcn. su qcs. strinjati se s kom o čem
    ne convengo res je, strinjam se

    3. spodobiti se, biti primerno

    B) v. intr. impers. (pres. conviēne) biti koristno, koristiti; treba je:
    le conviene tacere bolje bo, če molčite

    C) ➞ convenirsi v. rifl. (pres. si conviēne) spodobiti se, pristajati

    Č) v. tr.

    1. dogovoriti, dogovarjati se (o)

    2.
    convenire in giudizio qcn. pravo koga klicati na sodišče
  • corbēllo2 m

    1. pl. evfemistično pog. moda:
    rompere i corbelli a qcn. koga nadlegovati
    avere qcn. sui corbelli pren. koga ne prenašati

    2. pren. pog. tepec
  • cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

    1. (pl. -na) rog:
    le corna del cervo jelenje rogovje
    alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
    rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
    rompersi le corna pren. polomiti si zobe
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
    dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
    fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

    2. evfemistično pog. nič:
    non me ne importa un corno! figo mi je mar!
    non vale un corno ni piškavega oreha vredno
    un corno! figo!

    3. (pl. -na) iron. pog.
    avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
    fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

    4. (pl. -na)
    le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

    5. (pl. -ni) roženina

    6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
    corno dogale doževa čepica
    corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

    7. (pl. -ni) glasba rog:
    corno inglese angleški rog
    corno da caccia lovski rog

    8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
    il corno dell'incudine rog, nos nakovala
    i corni della luna lunina krajca
    i corni dell'altare oltarni strani
    corno d'Africa geogr. afriški rog
    i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali
  • correggia f (pl. -ge) jermen:
    perdere la correggia pren. ne se obrzdati, ne se obvladati, strgati se z verige
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • corsa f

    1. tek; tekanje:
    a passo di corsa s hitrimi, naglimi koraki
    a tutta corsa, di gran corsa kar se da hitro
    fare una corsa in qualche luogo kam skočiti
    essere in corsa per qcs. pren. potegovati se za kaj

    2. šport tek; dirka:
    corsa a ostacoli tek z ovirami
    corsa di cavalli konjska dirka
    cavallo da corsa dirkalni konj
    corsa automobilistica avtomobilska dirka

    3. pl. konjske dirke

    4. pren.
    corsa all'oro mrzlično iskanje zlata
    corsa agli armamenti oboroževalna tekma

    5. vožnja:
    la corriera fa cinque corse al giorno avtobus vozi petkrat na dan
    proibito salire sul tram in corsa ne skači na tramvaj med vožnjo
    perdere la corsa zamuditi vlak

    6. voj.
    guerra di corsa gusarsko vojskovanje
  • cōsa f

    1. stvar, reč:
    cosa da mangiare jestvina, živilo
    per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
    per prima cosa najprej; kot prvo
    sopra ogni cosa nadvse
    credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
    una cosa di tre ore približno tri ure
    avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
    essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
    fra le altre cose med drugim
    le cose menstruacija
    la cosa pubblica država

    2. stvar; predmet:
    cose di grande valore dragocenosti
    le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
    le proprie cose oprava, imetje

    3. pog. onè (ženska oseba)

    4. stvar; zadeva; dogodek:
    le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
    è cosa fatta zadeva je rešena
    cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
    cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
    sono cose che capitano tudi to se dogaja

    5. beseda; izjava:
    dire cose di fuoco izreči hude besede
    tante cose! vse najboljše! čestitamo!

    6. problem; posel; zadeva:
    interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko

    7. (v funkciji raznih zaimkov)
    una cosa nuova nekaj novega
    questa cosa to
    nessuna cosa nič
    qualunque cosa karkoli
    facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
    che cosa fai? kaj delaš?
    cosa dici! česa mi ne poveš!
    cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno