concludere*
A) v. tr. (pres. concludo)
1. skleniti, sklepati:
concludere un affare skleniti posel
2. končati, zaključiti:
concludere un discorso zaključiti govor
3. (argomentare, dedurre) sklepati:
da ciò si può concludere che aveva torto lui iz tega je mogoče sklepati, da on ni imel prav
B) v. intr. prepričati:
sono obiezioni che non concludono to so pripombe, ki ne prepričajo
C) ➞ concludersi v. rifl. (pres. mi concludo) končati se
Zadetki iskanja
- concorrēnza f
1. ekon. konkurenca, konkurenti:
libera concorrenza svobodna konkurenca
battere la concorrenza premagati konkurente
2. pisarn.
sino alla concorrenza di dokler se ne doseže, dokler ni pokrit (znesek)
pagamenti rateali sino alla concorrenza della somma concordata izplačilo na obroke, dokler ni pokrit dogovorjeni znesek
3. redko knjižno naval; splet (okoliščin) - confarsi* v. rifl. (pres. mi confaccio) knjižno
1. pristajati, biti primeren:
un comportamento così non si confà a una persona educata tako obnašanje ne pristaja olikani osebi
2. prijati, biti pogodu:
l'aria di mare non mi si confà morski zrak mi ne prija - conferire
A) v. tr. (pres. conferisco)
1. oddati:
conferire il grano all'ammasso oddati žito v obvezni odkup
2. podeliti, podeljevati; dodeliti:
conferire un titolo podeliti naslov
conferire un premio podeliti nagrado
3. dajati:
l'abito nuovo gli conferisce eleganza nova obleka mu daje eleganco
B) v. intr.
1. razpravljati, imeti razgovor:
conferire col direttore imeti razgovor z direktorjem
2. prijati, koristiti:
i colloqui conferiranno al rafforzamento dei buoni rapporti fra i due paesi razgovori bodo koristili krepitvi dobrih odnosov med deželama
l'aria di mare non mi conferisce troppo morski zrak mi ne prija preveč - congeniale agg. kongenialen, soroden po duhu:
è un lavoro che non mi è congeniale to je delo, ki mi ne leži - connēttere* v. tr. (pres. connētto) vezati; spojiti, spajati (tudi pren.):
non riesce a connettere absol. ne more urediti misli - conoscere*
A) v. tr. (pres. conosco) spoznati; znati; vedeti:
conoscere una lingua znati jezik
conoscere a fondo dobro znati
conoscere per filo e per segno podrobno poznati
come se non ti conoscessi iron. če te ne bi poznal!
ma chi ti conosce! kdo pa si ti!
conoscere qcn. di vista, di persona,, di fama koga poznati navidez, osebno, po slovesu
conoscere per sentito dire vedeti kaj po pripovedovanju
mai visto né conosciuto nikoli ga nismo ne videli ne slišali zanj
conoscere i propri polli pren. vedeti, s kom imamo opraviti
conoscere alla voce, dal modo di camminare prepoznati po glasu, po hoji
conosce il suo mestiere zna svoj posel, razume se na svoj posel
B) ➞ conoscersi v. rifl. (pres. mi conosco) poznati se
PREGOVORI: nelle sventure si conoscono gli amici preg. v nesreči spoznaš prijatelja
ai calci si conosce il mulo preg. po šapah spoznaš leva - conseguire
A) v. tr. (pres. conseguo) doseči, dosegati:
conseguire lo scopo doseči cilj
conseguire la laurea diplomirati
B) v. intr. slediti, izhajati:
ne consegue che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav - consentire
A) v. intr. (pres. consēnto)
1. soglašati, strinjati se:
consentire con qcn. su qcs. strinjati se s kom o čem
2. privoliti:
consentire alle richieste di qcn. privoliti na zahteve nekoga
B) v. tr. dopustiti, dopuščati; dovoliti, dovoljevati:
lo stipendio non mi consente grandi lussi plača mi ne dopušča velike potrate - considerare
A) v. tr. (pres. considero)
1. presoditi, presojati; preudariti, preudarjati; upoštevati:
considerare i pro e i contro upoštevati razloge za in proti
2. pozorno gledati
3. (contemplare, prevedere) upoštevati, predvidevati:
la legge non considera il caso zakon takega primera ne predvideva
4. imeti za, ceniti:
è considerato un vero amico imajo ga za pravega prijatelja
considerare qcn. molto, poco zelo, malo koga ceniti
B) ➞ considerarsi v. rifl. (pres. mi considero) imeti se za - consumare1
A) v. tr. (pres. consumo)
1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
consumare l'abito oguliti obleko
consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas
2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
consumare l'acqua porabiti vodo
la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
consumare i pasti in casa doma se hraniti
nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev
B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
consumarsi di rabbia žreti se od jeze
consumarsi d'amore koprneti - consumato agg.
1. porabljen, izrabljen
2. vešč, izveden; dober:
un consumato imbroglione iron. nabrit goljuf
3.
matrimonio rato e non consumato pravo veljavni, a ne konzumirani zakon - contemplare v. tr. (pres. contēmplo)
1. gledati, opazovati, občudovati:
contemplare il panorama občudovati panoramo
2. upoštevati, predvidevati:
il caso non è contemplato dalla legge takega primera zakon ne predvideva
3. razmišljati, premišljevati; poglobiti se - convenire*
A) v. intr. (pres. convēngo)
1. zbirati se
2. soglašati, strinjati se:
convenire con qcn. su qcs. strinjati se s kom o čem
ne convengo res je, strinjam se
3. spodobiti se, biti primerno
B) v. intr. impers. (pres. conviēne) biti koristno, koristiti; treba je:
le conviene tacere bolje bo, če molčite
C) ➞ convenirsi v. rifl. (pres. si conviēne) spodobiti se, pristajati
Č) v. tr.
1. dogovoriti, dogovarjati se (o)
2.
convenire in giudizio qcn. pravo koga klicati na sodišče - corbēllo2 m
1. pl. evfemistično pog. moda:
rompere i corbelli a qcn. koga nadlegovati
avere qcn. sui corbelli pren. koga ne prenašati
2. pren. pog. tepec - cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)
1. (pl. -na) rog:
le corna del cervo jelenje rogovje
alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
rompersi le corna pren. polomiti si zobe
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu
2. evfemistično pog. nič:
non me ne importa un corno! figo mi je mar!
non vale un corno ni piškavega oreha vredno
un corno! figo!
3. (pl. -na) iron. pog.
avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi
4. (pl. -na)
le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška
5. (pl. -ni) roženina
6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
corno dogale doževa čepica
corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja
7. (pl. -ni) glasba rog:
corno inglese angleški rog
corno da caccia lovski rog
8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
il corno dell'incudine rog, nos nakovala
i corni della luna lunina krajca
i corni dell'altare oltarni strani
corno d'Africa geogr. afriški rog
i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali - correggia f (pl. -ge) jermen:
perdere la correggia pren. ne se obrzdati, ne se obvladati, strgati se z verige - correre*
A) v. intr. (pres. corro)
1. teči, tekati:
correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
correre come il fulmine teči kot blisk
correre a piedi teči peš
correre a cavallo dirjati na konju
correre in bicicletta hiteti na kolesu
correre dietro a qcn. teči za kom
correre avanti e indietro hiteti (z delom)
correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve
2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
il sangue corre kri teče (iz rane)
il denaro corre denar se na veliko zapravlja
3. pren. hiteti:
corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji
4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu
5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
un discorso che corre tekoč govor
6. pren. razširiti se; iti:
correre la fama, la notizia glas, vest gre
fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
la banconota non corre più bankovec ni več veljaven
B) v. tr.
1.
correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
correre un rischio pren. tvegati
correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
correre il mare pluti
2. šport teči:
correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami - corsa f
1. tek; tekanje:
a passo di corsa s hitrimi, naglimi koraki
a tutta corsa, di gran corsa kar se da hitro
fare una corsa in qualche luogo kam skočiti
essere in corsa per qcs. pren. potegovati se za kaj
2. šport tek; dirka:
corsa a ostacoli tek z ovirami
corsa di cavalli konjska dirka
cavallo da corsa dirkalni konj
corsa automobilistica avtomobilska dirka
3. pl. konjske dirke
4. pren.
corsa all'oro mrzlično iskanje zlata
corsa agli armamenti oboroževalna tekma
5. vožnja:
la corriera fa cinque corse al giorno avtobus vozi petkrat na dan
proibito salire sul tram in corsa ne skači na tramvaj med vožnjo
perdere la corsa zamuditi vlak
6. voj.
guerra di corsa gusarsko vojskovanje - cōsa f
1. stvar, reč:
cosa da mangiare jestvina, živilo
per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
per prima cosa najprej; kot prvo
sopra ogni cosa nadvse
credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
una cosa di tre ore približno tri ure
avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
fra le altre cose med drugim
le cose menstruacija
la cosa pubblica država
2. stvar; predmet:
cose di grande valore dragocenosti
le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
le proprie cose oprava, imetje
3. pog. onè (ženska oseba)
4. stvar; zadeva; dogodek:
le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
è cosa fatta zadeva je rešena
cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
sono cose che capitano tudi to se dogaja
5. beseda; izjava:
dire cose di fuoco izreči hude besede
tante cose! vse najboljše! čestitamo!
6. problem; posel; zadeva:
interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko
7. (v funkciji raznih zaimkov)
una cosa nuova nekaj novega
questa cosa to
nessuna cosa nič
qualunque cosa karkoli
facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
che cosa fai? kaj delaš?
cosa dici! česa mi ne poveš!
cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno