Franja

Zadetki iskanja

  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • dibattere

    A) v. tr. (pres. dibatto)

    1. hitro mahati, opletati (s čim):
    dibattere le ali frfotati

    2. pren. pretresati, obravnavati:
    dibattere una proposta obravnavati predlog

    B) ➞ dibattersi v. rifl. (pres. mi dibatto) (divincolarsi) zvijati se (tudi pren.):
    si dibatteva nel dubbio, nell'incertezza razjedal ga je dvom, bil je v dvomih, v negotovosti
  • diētro

    A) avv. zadaj

    B) prep.

    1. za:
    tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
    stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
    gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
    andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
    stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
    correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
    lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
    nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar

    2. za, po:
    le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo

    3. pisarn. na podlagi; ob; po:
    dietro domanda na podlagi prošnje
    dietro pagamento po plačilu
    dietro consegna po povzetju
  • difēndere*

    A) v. tr. (pres. difēndo)

    1. braniti; varovati; ščititi; opravičiti, opravičevati:
    difendere i propri interessi braniti svoje koristi
    difendere qcn. a spada tratta pren. koga braniti z vsemi močmi

    2. pravo braniti; biti branilec, zagovornik:
    difendere una causa biti branilec v sporu

    3. (sostenere) podpreti, podpirati; braniti:
    difendere le proprie ragioni braniti svoja stališča

    B) ➞ difēndersi v. rifl. (pres. mi difēndo)

    1. braniti se; varovati se:
    difendersi dalla neve, dal nemico braniti se pred mrazom, pred sovražnikom

    2. pravo braniti se:
    difendersi in giudizio braniti se na razpravi

    3. opravičiti, opravičevati se

    4. pog. znajti se; odnesti jo:
    in matematica non è bravissimo ma si difende v matematiki ni posebno močen, se pa nekako znajde, za silo mu pa gre
  • difesa f

    1. obramba, zaščita:
    accorrere in difesa di qcn. priskočiti komu na pomoč
    prendere le difese di qcn. koga braniti, zagovarjati, opravičevati

    2. pravo obramba:
    legittima difesa legitimna nujna obramba, silobran
    la parola alla difesa! besedo ima obramba

    3. voj. obramba:
    difesa antiaerea protiletalska obramba

    4. šport obramba, obrambna vrsta
  • differenziare

    A) v. tr. (pres. differēnzio)

    1. razlikovati; ločiti, ločevati

    2. mat. odvajati, diferencirati

    B) ➞ differenziarsi v. rifl. (pres. mi differēnzio) razlikovati se; biti si različen:
    le nostre idee si differenziano naša stališča se razlikujejo, so si različna
  • diga f

    1. jez, nasip

    2. pren. bran, branik, okop, prepreka:
    far diga contro il nemico postaviti se v bran zoper sovražnika
    rompere le dighe (scatenarsi) pren. pobesneti, strgati se z verige, eksplodirati
  • dignità f

    1. dostojanstvo:
    gli uomini nascono uguali per dignità e diritti ljudje se rojevajo z enakimi pravicami in dostojanstvom

    2. čast, samospoštovanje

    3. funkcija, položaj, status; privilegij

    4. pl. dostojanstveniki, predstavniki, visoke osebnosti:
    alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili e religiose proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki
  • diluviare v. intr. (pres. diluvio)

    1. liti (dež)

    2. pren. (obilno) padati; usuti se:
    le sassate diluviavano usula se je toča kamenja
  • dimenare

    A) v. tr. (pres. dimeno) gibati; premikati; mahati (s čim), stresati (zlasti dele telesa):
    dimenare le braccia stresati, premikati roke
    il cane dimena la coda pes maha z repom
    dimenare un problema pren. pretresati problem

    B) ➞ dimenarsi v. rifl. (pres. mi dimeno)

    1. zvijati se, premetavati se

    2. (darsi d'attorno) pren. prizadevati si, truditi se; otepati se
  • dimensione f

    1. mat. dimenzija, obseg; fiz. veličina

    2. mera, razsežnost, obseg, velikost (tudi pren.):
    le tre dimensioni dei solidi tri razsežnosti trdnih teles
    impianto di notevoli dimensioni velik objekt

    3. pren. (prava) razsežnost, značilnost, vrednost:
    la dimensione politica di un discorso politična razsežnost govora
  • dimissione f odstop, odpoved, ostavka, demisija:
    dare, presentare, rassegnare le dimissioni dati odpoved
    dimissioni del governo odstop vlade
  • diradare

    A) v. tr. (pres. dirado) redčiti:
    diradare le visite redkeje obiskovati

    B) ➞ diradare, diradarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ dirado) redčiti se, postajati redkejše:
    la nebbia si sta diradando megla je manj gosta
  • dire*

    A) v. tr. (pres. dico)

    1. reči, praviti, dejati:
    dire delle stupidaggini neumne klatiti
    dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
    vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
    dirle grosse debele tvesti
    dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
    dire di no zavrniti
    dire di sì pritrditi, privoliti
    non dico di no pren. priznam
    voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
    dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
    non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
    non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
    per così dire tako rekoč
    dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

    2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
    te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

    3. absol. praviti, govoriti:
    a dirla in confidenza med nami povedano
    dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
    dici davvero?, sul serio? kaj res?
    dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
    non faccio per dire ne da bi se hvalil
    stavo per dire hotel sem reči
    così, tanto per dire kar tako, mimogrede

    4. deklamirati, recitirati:
    dire una poesia deklamirati pesem
    dire le preghiere moliti
    dire la messa maševati

    5. imeti (za):
    tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

    B) m govor, beseda:
    hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
    PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega
  • disarmare

    A) v. tr. (pres. disarmo)

    1. razorožiti, razoroževati (tudi pren.):
    disarmare i prigionieri razorožiti ujetnike
    le sue lacrime mi hanno disarmato njene solze so me razorožile

    2. navt. razpremiti (ladjo), odstraniti z ladje opremo:
    disarmare i remi sneti vesla z vilic

    3. gradb. sneti, odstraniti, odstranjevati odre

    B) v. intr.

    1. zmanjšati oborožitev

    2. pren. popustiti, popuščati; vdati se
  • discendere*

    A) v. intr. (pres. discendo)

    1. iti dol; spustiti, spuščati se; stopiti, stopati (iz, s); sestopiti, sestopati:
    discendere a valle spustiti se v dolino
    discendere dal tram stopiti s tramvaja
    discendere dalla nave izkrcati se

    2. spustiti, spuščati se; zaiti, zahajati; pasti, padati:
    i monti discendono verso il piano hribi se spuščajo v dolino
    il sole discende sonce zahaja
    il barometro sta discendendo barometer pada

    3. pren. izhajati, izvirati, biti potomec:
    discendere da nobile famiglia izvirati iz plemenite rodbine
    ne discende che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav

    B) v. tr. iti dol:
    discendere le scale iti po stopnicah
  • disimpegnare

    A) v. tr. (pres. disimpegno)

    1. odvezati (česa); narediti razpoložljivo; sprostiti, sproščati

    2. odkupiti, vzeti iz zastavljalnice

    3. opraviti, opravljati; izvršiti, izvrševati:
    disimpegnare le proprie mansioni opravljati svoje dolžnosti

    B) ➞ disimpegnarsi v. rifl. (pres. mi disimpegno) rešiti se (obveze); znajti se; voj. (sganciarsi) otresti se (sovražnikovega pritiska)
  • disinquinare v. tr. (pres. disinquino) odpraviti onesnaženost, očistiti (onesnaženo):
    disinquinare le acque očistiti onesnažene vode
  • dispērdere*

    A) v. tr. (pres. dispērdo)

    1. razpršiti, razkropiti, raztresti; razgnati, razganjati:
    la polizia ha disperso i dimostranti policija je razgnala demonstrante

    2. (sperperare) zapraviti, zapravljati; razsipati:
    disperdere un patrimonio zapraviti premoženje
    disperdere le proprie energie razsipati energijo

    3. kem., fiz. dispergirati

    B) ➞ dispērdersi v. rifl. (pres. mi dispērdo)

    1. razpršiti se, porazgubiti se

    2. zgubljati se, zapravljati sile:
    si disperde in studi disordinati zapravlja svoje sile v neorganiziranem študiju

    3. kem. dispergirati se
  • dispiacere*

    A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)

    1. ne ugajati:
    non dispiacere še kar ugajati:
    lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč

    2. obžalovati, biti žal:
    ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
    ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
    se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
    se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer

    B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal

    C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
    fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
    provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
    prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela