diavolo
A) m (f -la, -lessa)
1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik
4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
5. igre škis (pri taroku)
6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
C) avv.
1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege
2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
Zadetki iskanja
- dibattere
A) v. tr. (pres. dibatto)
1. hitro mahati, opletati (s čim):
dibattere le ali frfotati
2. pren. pretresati, obravnavati:
dibattere una proposta obravnavati predlog
B) ➞ dibattersi v. rifl. (pres. mi dibatto) (divincolarsi) zvijati se (tudi pren.):
si dibatteva nel dubbio, nell'incertezza razjedal ga je dvom, bil je v dvomih, v negotovosti - diētro
A) avv. zadaj
B) prep.
1. za:
tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar
2. za, po:
le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo
3. pisarn. na podlagi; ob; po:
dietro domanda na podlagi prošnje
dietro pagamento po plačilu
dietro consegna po povzetju - difēndere*
A) v. tr. (pres. difēndo)
1. braniti; varovati; ščititi; opravičiti, opravičevati:
difendere i propri interessi braniti svoje koristi
difendere qcn. a spada tratta pren. koga braniti z vsemi močmi
2. pravo braniti; biti branilec, zagovornik:
difendere una causa biti branilec v sporu
3. (sostenere) podpreti, podpirati; braniti:
difendere le proprie ragioni braniti svoja stališča
B) ➞ difēndersi v. rifl. (pres. mi difēndo)
1. braniti se; varovati se:
difendersi dalla neve, dal nemico braniti se pred mrazom, pred sovražnikom
2. pravo braniti se:
difendersi in giudizio braniti se na razpravi
3. opravičiti, opravičevati se
4. pog. znajti se; odnesti jo:
in matematica non è bravissimo ma si difende v matematiki ni posebno močen, se pa nekako znajde, za silo mu pa gre - difesa f
1. obramba, zaščita:
accorrere in difesa di qcn. priskočiti komu na pomoč
prendere le difese di qcn. koga braniti, zagovarjati, opravičevati
2. pravo obramba:
legittima difesa legitimna nujna obramba, silobran
la parola alla difesa! besedo ima obramba
3. voj. obramba:
difesa antiaerea protiletalska obramba
4. šport obramba, obrambna vrsta - differenziare
A) v. tr. (pres. differēnzio)
1. razlikovati; ločiti, ločevati
2. mat. odvajati, diferencirati
B) ➞ differenziarsi v. rifl. (pres. mi differēnzio) razlikovati se; biti si različen:
le nostre idee si differenziano naša stališča se razlikujejo, so si različna - diga f
1. jez, nasip
2. pren. bran, branik, okop, prepreka:
far diga contro il nemico postaviti se v bran zoper sovražnika
rompere le dighe (scatenarsi) pren. pobesneti, strgati se z verige, eksplodirati - dignità f
1. dostojanstvo:
gli uomini nascono uguali per dignità e diritti ljudje se rojevajo z enakimi pravicami in dostojanstvom
2. čast, samospoštovanje
3. funkcija, položaj, status; privilegij
4. pl. dostojanstveniki, predstavniki, visoke osebnosti:
alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili e religiose proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki - diluviare v. intr. (pres. diluvio)
1. liti (dež)
2. pren. (obilno) padati; usuti se:
le sassate diluviavano usula se je toča kamenja - dimenare
A) v. tr. (pres. dimeno) gibati; premikati; mahati (s čim), stresati (zlasti dele telesa):
dimenare le braccia stresati, premikati roke
il cane dimena la coda pes maha z repom
dimenare un problema pren. pretresati problem
B) ➞ dimenarsi v. rifl. (pres. mi dimeno)
1. zvijati se, premetavati se
2. (darsi d'attorno) pren. prizadevati si, truditi se; otepati se - dimensione f
1. mat. dimenzija, obseg; fiz. veličina
2. mera, razsežnost, obseg, velikost (tudi pren.):
le tre dimensioni dei solidi tri razsežnosti trdnih teles
impianto di notevoli dimensioni velik objekt
3. pren. (prava) razsežnost, značilnost, vrednost:
la dimensione politica di un discorso politična razsežnost govora - dimissione f odstop, odpoved, ostavka, demisija:
dare, presentare, rassegnare le dimissioni dati odpoved
dimissioni del governo odstop vlade - diradare
A) v. tr. (pres. dirado) redčiti:
diradare le visite redkeje obiskovati
B) ➞ diradare, diradarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ dirado) redčiti se, postajati redkejše:
la nebbia si sta diradando megla je manj gosta - dire*
A) v. tr. (pres. dico)
1. reči, praviti, dejati:
dire delle stupidaggini neumne klatiti
dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
dirle grosse debele tvesti
dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
dire di no zavrniti
dire di sì pritrditi, privoliti
non dico di no pren. priznam
voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
per così dire tako rekoč
dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob
2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
te l'avevo detto io... saj sem ti rekel
3. absol. praviti, govoriti:
a dirla in confidenza med nami povedano
dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
dici davvero?, sul serio? kaj res?
dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
non faccio per dire ne da bi se hvalil
stavo per dire hotel sem reči
così, tanto per dire kar tako, mimogrede
4. deklamirati, recitirati:
dire una poesia deklamirati pesem
dire le preghiere moliti
dire la messa maševati
5. imeti (za):
tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta
B) m govor, beseda:
hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega - disarmare
A) v. tr. (pres. disarmo)
1. razorožiti, razoroževati (tudi pren.):
disarmare i prigionieri razorožiti ujetnike
le sue lacrime mi hanno disarmato njene solze so me razorožile
2. navt. razpremiti (ladjo), odstraniti z ladje opremo:
disarmare i remi sneti vesla z vilic
3. gradb. sneti, odstraniti, odstranjevati odre
B) v. intr.
1. zmanjšati oborožitev
2. pren. popustiti, popuščati; vdati se - discendere*
A) v. intr. (pres. discendo)
1. iti dol; spustiti, spuščati se; stopiti, stopati (iz, s); sestopiti, sestopati:
discendere a valle spustiti se v dolino
discendere dal tram stopiti s tramvaja
discendere dalla nave izkrcati se
2. spustiti, spuščati se; zaiti, zahajati; pasti, padati:
i monti discendono verso il piano hribi se spuščajo v dolino
il sole discende sonce zahaja
il barometro sta discendendo barometer pada
3. pren. izhajati, izvirati, biti potomec:
discendere da nobile famiglia izvirati iz plemenite rodbine
ne discende che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav
B) v. tr. iti dol:
discendere le scale iti po stopnicah - disimpegnare
A) v. tr. (pres. disimpegno)
1. odvezati (česa); narediti razpoložljivo; sprostiti, sproščati
2. odkupiti, vzeti iz zastavljalnice
3. opraviti, opravljati; izvršiti, izvrševati:
disimpegnare le proprie mansioni opravljati svoje dolžnosti
B) ➞ disimpegnarsi v. rifl. (pres. mi disimpegno) rešiti se (obveze); znajti se; voj. (sganciarsi) otresti se (sovražnikovega pritiska) - disinquinare v. tr. (pres. disinquino) odpraviti onesnaženost, očistiti (onesnaženo):
disinquinare le acque očistiti onesnažene vode - dispērdere*
A) v. tr. (pres. dispērdo)
1. razpršiti, razkropiti, raztresti; razgnati, razganjati:
la polizia ha disperso i dimostranti policija je razgnala demonstrante
2. (sperperare) zapraviti, zapravljati; razsipati:
disperdere un patrimonio zapraviti premoženje
disperdere le proprie energie razsipati energijo
3. kem., fiz. dispergirati
B) ➞ dispērdersi v. rifl. (pres. mi dispērdo)
1. razpršiti se, porazgubiti se
2. zgubljati se, zapravljati sile:
si disperde in studi disordinati zapravlja svoje sile v neorganiziranem študiju
3. kem. dispergirati se - dispiacere*
A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)
1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč
2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer
B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal
C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela