Franja

Zadetki iskanja

  • fumeggiare

    A) v. intr. (pres. fumeggio) knjižno dimiti se, kaditi se

    B) v. tr. osenčiti:
    fumeggiare i contorni osenčiti obrise
  • fumo

    A) m

    1. dim:
    far fumo dimiti se, kaditi se
    sapere di fumo imeti okus po dimu
    fumo negli occhi pren. pesek v oči
    vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
    andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
    mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

    2. (tobačni) dim; kajenje:
    le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
    scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

    3. para:
    il fumo della pentola para iz lonca

    4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
    le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
    vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
    venditore di fumo goljuf, prevarant
    PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
    non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

    5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
    un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

    6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
    i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
    i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

    B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
    grigio fumo temno siva barva
  • funaio m (pl. -ai) vrvar:
    fare come i funai pren. iti rakovo pot, nazadovati
  • funerale

    A) m pogreb (zlasti pl.):
    i funerali si svolgeranno a spese dello stato pogreb bo na državne stroške
    faccia, viso da funerale pren. potrt obraz
    essere un funerale pren. držati se kot na pogrebu
    la festa fu un funerale pren. na zabavi je bilo kot na pogrebu

    B) agg. knjižno mrtvaški, pogreben
  • fungo m (pl. -ghi) bot. goba:
    fungo edule užitna goba
    fungo velenoso strupena goba
    risotto coi funghi gobova rižota
    a fungo v obliki gobe, gobast
    venire su come i funghi pren. rasti kot gobe po dežju
    prendere il fungo pren. razhuditi se
    fungo atomico atomska goba
  • fuōri

    A) avv.

    1. zunaj, ven:
    o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
    sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
    mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
    dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
    fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
    fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
    fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
    fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
    tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
    essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
    dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

    2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
    cenare fuori večerjati zunaj
    stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
    essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
    aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
    il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
    gente di fuori tujci
    a Milano e fuori v Milanu in okolici
    in Italia e fuori v Italiji in v tujini

    3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
    fuori! ven!
    fuori i soldi! ven z denarjem!
    fuori le prove! na dan z dokazi!

    B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

    1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
    abitare fuori città stanovati zunaj mesta
    essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
    recarsi fuori sede iti na teren
    fuori di qui! ven!
    vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
    tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
    essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
    essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
    essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
    abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

    2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
    essere fuori della legge biti izven zakona
    un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
    essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
    lavorare fuori orario delati nadurno
    essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
    essere fuori di se biti iz sebe
    essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
    fuori uso neuporaben
    prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
    osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
    fuori corso ekon. neveljaven
    esser fuori corso šol. biti absolvent

    C) m
    fuori, il di fuori zunanjost:
    il di fuori di una cosa zunanjost nečesa
  • fuoriuscito m izgnanec, politični begunec:
    i fuoriusciti antifascisti antifašistični begunci
  • furoreggiare v. intr. (pres. furoreggio) navdušiti, navduševati; delati furore:
    la sua voce furoreggia fra i giovanissimi njegov glas navdušuje najmlajše
  • futuro

    A) agg. prihodnji, bodoč:
    gli avvenimenti futuri prihodnji dogodki
    vita futura relig. posmrtno življenje
    la futura sposa nevesta

    B) m

    1. prihodnost, bodočnost:
    il futuro è sulle ginocchia di Giove pren. prihodnost je v božjih rokah

    2. ženin

    3. jezik prihodnjik, futur

    4. (zlasti v pl.) zanamci, bodoči rodovi:
    come ci giudicheranno i futuri? kako nas bodo sodili zanamci?
  • gambero m

    1. zool. rak:
    gambero di fiume potočni rak, jelševec, koščak (Astacus astacus)

    2. pren.
    rosso come un gambero rdeč kot kuhan rak
    fare come i gamberi pren. iti rakovo pot

    3. huda napaka
  • gatta f

    1. mačka

    2.
    gatta ci cova! pren. v tem grmu tiči zajec
    una gatta a pelare pren. trd oreh, težak, nehvaležen posel
    comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
    gatta cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: quando non c'è la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. toliko časa hodi vrč po vodo, dokler se ne razbije
  • geloso agg.

    1. ljubosumen:
    guardare con occhi gelosi ljubosumno gledati

    2. nevoščljiv, zavisten:
    è geloso di tutti i suoi colleghi vsem kolegom je nevoščljiv

    3. ki mora biti skrbno varovan:
    un geloso segreto skrivnost, ki jo je treba skrbno varovati
  • gēmere

    A) v. intr. (pres. gēmo)

    1. ječati, stokati (tudi pren.):
    il popolo geme sotto il dominio straniero ljudstvo ječi pod tujim jarmom

    2. škripati, ječati:
    il palco gemeva sotto il peso eccessivo tribuna je škripala pod preveliko težo
    fare gemere i torchi tiskati; šalj. tiskati slabo napisana dela

    3. hrumeti, bučati (morje)

    4. godrnjati

    5. gruliti (golob)

    6. kapljati, curljati, pronicati (tudi pren.):
    la ferita ha gemuto a lungo rana je dolgo krvavela
    la luce geme da uno spiraglio pren. svetloba pronica skozi špranjo

    B) v. tr. izločati:
    la ferita gemeva sangue iz rane je tekla kri
  • gennaio m

    1. januar:
    avere i pulcini di gennaio pren. imeti otroke na stara leta

    2. pren. pog. zmrzljivec
  • germinare v. intr. (pres. gērmino)

    1. kliti, kaliti:
    il seme germina seme klije

    2. pren. poroditi se, razviti se, nastati:
    i motivi di dissenso sono germinati da incidenti insignificanti razlogi za nesoglasje so se porodili iz nepomembnih incidentov
  • geroglifico

    A) agg. (m pl. -ci) hieroglifski

    B) m hieroglif (tudi pren.):
    non riesco a capire i tuoi geroglifici ne morem razvozlati tvojih hieroglifov
  • gettare

    A) v. tr. (pres. gētto)

    1. vreči, metati:
    gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
    gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
    gettare le armi odvreči orožje, predati se
    gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
    gettare i dadi kockati (tudi pren.);
    gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
    gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
    gettare il denaro pren. razmetavati denar
    gettare all'aria una stanza razmetati sobo
    gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
    gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
    gettare via vreči proč
    la fontana getta vodnjak brizga vodo
    il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
    gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
    gettare grida, urli pren. kričati, vpiti

    2. položiti, zgraditi, postaviti:
    gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
    gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
    gettare un ponte zgraditi most

    3. uliti (kip)

    4. prinesti, prinašati, navreči:
    le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde

    B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)

    1. vreči se, pognati se, planiti:
    gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
    gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
    gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu

    2. izlivati se:
    il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje
  • gianduia m

    1. (piemontska ljudska maska)

    2.
    i figli di Gianduia pren. prebivalci (-lke) Piemonta

    3. (vrsta lešnikove čokolade; torinska specialiteta)
  • giganteggiare v. intr. (pres. giganteggio) dvigati se nad, pren. biti visoko nad, prekašati:
    è uno scrittore che giganteggia fra i contemporanei ta pisatelj je visoko nad sodobniki, prekaša sodobnike
  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna