ciambēlla f
1. kulin. sladka presta
2. obroč:
a ciambella obročkast
gambe a ciambella šalj. krive noge
3. plavalni obroč
ciambella di salvataggio rešilni obroč
4. svitek
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. stvari se ne posrečijo vedno tako, kot si želimo
Zadetki iskanja
- cibare
A) v. tr. (pres. cibo) hraniti, rediti
B) ➞ cibarsi v. rifl. (pres. mi cibo) hraniti se, jesti (tudi pren.):
cibarsi di carne hraniti se z mesom
cibarsi d'aria od zraka živeti, premalo jesti
cibarsi di arte posvetiti, posvečati se umetnosti
cibarsi di sogni pren. živeti v sanjskem svetu, ne stati na tleh - cibo m
1. hrana, živež:
cibo nutriente redilna hrana
cibo grasso mastna hrana
non toccare cibo ne jesti, postiti se
2. jed - cicca2 f
1. čik, ogorek; pog. šalj. cigareta, čik:
mi dai una cicca? ali mi daš čik?
2. pren. ničvredna stvar:
non valere una cicca biti brez vrednosti, ne veljati piškavega oreha - ciēlo m
1. nebo:
cielo nuvoloso, sereno oblačno, jasno nebo
toccare il cielo con un dito pren. biti ves blažen
portare qcn. al cielo pren. koga v nebesa povzdigovati, v zvezde kovati
a cielo aperto pod milim nebom
scavo, estrazione a cielo aperto dnevni kop
apriti cielo! inter. šment!
2. podnebje
3. nebo, strop:
il cielo della camera strop sobe
il cielo del letto nebo, baldahin nad posteljo
4. relig. nebo, nebesa:
i voleri del cielo božja volja
salire al cielo pren. priti v nebo, umreti
santo cielo!, giusto cielo! inter. sveta nebesa!
per amor del cielo! inter. za božjo voljo!
5.
essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih
portare qcn. al settimo cielo pren. koga v deveta nebesa kovati
PREGOVORI: ragli di asini non arrivano al cielo preg. pasji lajež ne seže do neba - ciglio m (m pl. -gli, f pl. -glia)
1. (pl. -glia) trepalnica:
non batter ciglio pren. ne treniti z očesom
in un batter di ciglio v trenutku
a ciglio asciutto pren. brez jokanja, brez solz
2. (pl. -glia) obrv:
aggrottare le ciglia namrščiti se
3. (pl. -gli) rob:
il ciglio della strada rob ceste
4. (pl. -glia) biol. migetalka - cilecca f toskansko šala, norčevanje; neizpolnjena obljuba:
far cilecca pren. odpovedati; ne sprožiti se (strelno orožje) - città f
1. mesto:
il centro della città mestno središče
città industriale industrijsko mesto
Palazzo di città občinska palača, občina
vita, casa, gente di città mestno življenje, mestna hiša, mestni ljudje (v nasprotju s podeželjem)
città di provincia pren. provincijsko mesto
città di Trieste mesto Trst
città della Lanterna Genova
città della Mole Turin
città della Madonnina Milan
città del Santo Padova
città della Laguna Benetke
città delle Due Torri Bologna
città del Fiore, del Giglio Firence
città dei Cesari, dei sette colli, eterna večno mesto, Rim
città dormitorio bivalno, rezidenčno mesto
città aperta voj. odprto mesto
città stato hist. mesto država, polis
città libera hist. svobodno mesto
2. mesto (mestni predel):
città vecchia, nuova staro, novo mesto
città alta, bassa gornje, spodnje mesto
città universitaria, degli studi univerzitetno mesto
città satellite urban. satelitsko mesto
città dei morti knjižno pokopališče, nekropola
3. mesto (prebivalci):
tutta la città ne parla vse mesto govori o tem - ciurlare v. intr. (pres. ciurlo) omahovati
ciurlare nel manico pren. pog. ne biti mož beseda - coda f
1. rep:
rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
abbassare la coda znižati ton
andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)
2. ekst. rep:
la coda di un aereo rep letala
la coda dello sci rep smučke
la coda della cometa rep kometa
vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
coda della tavola mesto na koncu mize
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
in coda na repu
3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
la coda della lettera zaključek pisma
la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
pianoforte a coda koncertni klavir
abito a coda di rondine frak
4. vrsta:
fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto
5. film
la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)
6.
coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense) - colpa f
1. krivda:
commettere una colpa pregrešiti se, kaj zagrešiti
essere in colpa biti kriv
dare la colpa, attribuire la colpa a qcn. koga okriviti
per tua colpa zaradi tebe
la colpa non è mia jaz nisem kriv
che colpa ne ho io? zakaj bi bil jaz kriv?
2. pravo kaznivo dejanje; malomarnost; krivdna odgovornost:
colpa grave velika malomarnost
concorso di colpa sokrivda oškodovanca - commērcio m (pl. -ci)
1. trgovina, trgovanje:
commercio d'importazione, d'esportazione uvozna, izvozna trgovina
darsi al commercio začeti trgovati, ukvarjati se s trgovino
essere in commercio, fuori commercio biti v prodaji, ne biti v prodaji
commercio all'ingrosso, al minuto trgovina na debelo, na drobno
fare commercio del proprio corpo svoje telo prodajati, prostituirati se
2. ekst. knjižno odnos, zveza:
commercio epistolare dopisovanje, korespondenca
commercio carnale spolno občevanje - commettere*
A) v. tr. (pres. commetto)
1. knjižno združiti, združevati, sklopiti, sklapljati
2. storiti, narediti, delati:
commettere un errore zmotiti se
commettere un misfatto zagrešiti zločin
3. zaupati:
commettere a un avvocato la rappresentanza zaupati odvetniku zastopanje
4. trgov. naročiti, naročati
B) v. intr. prilegati se; stikati se:
la porta non commette bene vrata se ne zapirajo dobro
C) ➞ commettersi v. rifl. (pres. mi commetto) zaupati se (komu, čemu); izpostaviti, izpostavljati se, eksponirati se - cōmodo1 agg. udoben; lagoden:
a un'ora comoda ob primerni uri
state comodi ne dajte se motiti
essere comodo a fare qcs. biti pripravljen, voljan kaj storiti
gente comoda lagodni ljudje - competēnza f
1. usposobljenost, sposobnost, zmožnost
2. pravo pristojnost, kompetenca:
la cosa non è di mia competenza ekst. o tem mi ne gre sodba
3. jezik kompetenca
4. pl. denarno povračilo, honorar:
liquidare le competenze izplačati honorar
pagare all'avvocato le sue competenze plačati odvetniku honorar - comprēndere* v. tr. (pres. comprēndo)
1. obseči, obsegati; vključiti, vključevati; zajemati; vračunati:
nel prezzo è compreso il servizio v ceni je vračunana postrežba
2. dojeti, razumeti:
comprendere qcs. a volo takoj, na mah kaj razumeti
i genitori non lo comprendono starši ga ne razumejo - comune1
A) agg.
1. skupen:
amico comune skupni prijatelj
comune a pochi skupen redkim ljudem
il bene comune skupno dobro, skupna korist
fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom
2. obči, splošen:
opinione comune splošno mnenje
uso comune splošna raba
luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
senso comune zdrava pamet
non comune nenavaden, odličen, imeniten
vino comune navadno vino
3. jezik obči:
nome comune obče ime
B) m
1. navadno, obče:
uscire dal comune razločevati se
fuori del comune nenavaden, izjemen
non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)
2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar - con prep. s, z
1. (označuje druženje)
vieni con me? ali greš z mano?
è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga
2. (označuje sredstvo)
minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem
3. (označuje način)
con fatica s trudom, naporno
con attenzione pazljivo, pozorno
starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge
4. (označuje lastnost, atribut)
bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
villa con piscina vila z bazenom
5. (označuje omejitev)
con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?
6. (označuje vzrok)
con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati
7. (označuje primerjanje)
non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim
8. (označuje okoliščine in posledice)
non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu
9. (označuje čas)
andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok
10. (označuje dopustnost)
con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant
11. (velja kot sklepni izraz)
con questo, col che:
e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!
12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki
13. (uporablja se z nedoločnikom)
con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo - concepire v. tr. (pres. concepisco)
1. spočeti
2.
concepire affetto (per) vzljubiti
concepire odio (per) zasovražiti
concepire stima, gelosia začutiti spoštovanje, ljubosumnost
3. zamisliti, zamišljati si; predstaviti, predstavljati si; zasnovati:
non riesco a concepire tanta stupidità ne morem si predstavljati tolike neumnosti
concepire un piano snovati načrt - concērnere* v. tr. (pres. concērno) zadevati, tikati se:
ciò non ti concerne to se te ne tiče