Franja

Zadetki iskanja

  • ciambēlla f

    1. kulin. sladka presta

    2. obroč:
    a ciambella obročkast
    gambe a ciambella šalj. krive noge

    3. plavalni obroč
    ciambella di salvataggio rešilni obroč

    4. svitek
    PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. stvari se ne posrečijo vedno tako, kot si želimo
  • cibare

    A) v. tr. (pres. cibo) hraniti, rediti

    B) ➞ cibarsi v. rifl. (pres. mi cibo) hraniti se, jesti (tudi pren.):
    cibarsi di carne hraniti se z mesom
    cibarsi d'aria od zraka živeti, premalo jesti
    cibarsi di arte posvetiti, posvečati se umetnosti
    cibarsi di sogni pren. živeti v sanjskem svetu, ne stati na tleh
  • cibo m

    1. hrana, živež:
    cibo nutriente redilna hrana
    cibo grasso mastna hrana
    non toccare cibo ne jesti, postiti se

    2. jed
  • cicca2 f

    1. čik, ogorek; pog. šalj. cigareta, čik:
    mi dai una cicca? ali mi daš čik?

    2. pren. ničvredna stvar:
    non valere una cicca biti brez vrednosti, ne veljati piškavega oreha
  • ciēlo m

    1. nebo:
    cielo nuvoloso, sereno oblačno, jasno nebo
    toccare il cielo con un dito pren. biti ves blažen
    portare qcn. al cielo pren. koga v nebesa povzdigovati, v zvezde kovati
    a cielo aperto pod milim nebom
    scavo, estrazione a cielo aperto dnevni kop
    apriti cielo! inter. šment!

    2. podnebje

    3. nebo, strop:
    il cielo della camera strop sobe
    il cielo del letto nebo, baldahin nad posteljo

    4. relig. nebo, nebesa:
    i voleri del cielo božja volja
    salire al cielo pren. priti v nebo, umreti
    santo cielo!, giusto cielo! inter. sveta nebesa!
    per amor del cielo! inter. za božjo voljo!

    5.
    essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih
    portare qcn. al settimo cielo pren. koga v deveta nebesa kovati
    PREGOVORI: ragli di asini non arrivano al cielo preg. pasji lajež ne seže do neba
  • ciglio m (m pl. -gli, f pl. -glia)

    1. (pl. -glia) trepalnica:
    non batter ciglio pren. ne treniti z očesom
    in un batter di ciglio v trenutku
    a ciglio asciutto pren. brez jokanja, brez solz

    2. (pl. -glia) obrv:
    aggrottare le ciglia namrščiti se

    3. (pl. -gli) rob:
    il ciglio della strada rob ceste

    4. (pl. -glia) biol. migetalka
  • cilecca f toskansko šala, norčevanje; neizpolnjena obljuba:
    far cilecca pren. odpovedati; ne sprožiti se (strelno orožje)
  • città f

    1. mesto:
    il centro della città mestno središče
    città industriale industrijsko mesto
    Palazzo di città občinska palača, občina
    vita, casa, gente di città mestno življenje, mestna hiša, mestni ljudje (v nasprotju s podeželjem)
    città di provincia pren. provincijsko mesto
    città di Trieste mesto Trst
    città della Lanterna Genova
    città della Mole Turin
    città della Madonnina Milan
    città del Santo Padova
    città della Laguna Benetke
    città delle Due Torri Bologna
    città del Fiore, del Giglio Firence
    città dei Cesari, dei sette colli, eterna večno mesto, Rim
    città dormitorio bivalno, rezidenčno mesto
    città aperta voj. odprto mesto
    città stato hist. mesto država, polis
    città libera hist. svobodno mesto

    2. mesto (mestni predel):
    città vecchia, nuova staro, novo mesto
    città alta, bassa gornje, spodnje mesto
    città universitaria, degli studi univerzitetno mesto
    città satellite urban. satelitsko mesto
    città dei morti knjižno pokopališče, nekropola

    3. mesto (prebivalci):
    tutta la città ne parla vse mesto govori o tem
  • ciurlare v. intr. (pres. ciurlo) omahovati
    ciurlare nel manico pren. pog. ne biti mož beseda
  • coda f

    1. rep:
    rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
    abbassare la coda znižati ton
    andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
    avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
    il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
    coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

    2. ekst. rep:
    la coda di un aereo rep letala
    la coda dello sci rep smučke
    la coda della cometa rep kometa
    vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
    reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
    coda della tavola mesto na koncu mize
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
    non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
    in coda na repu

    3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
    la coda della lettera zaključek pisma
    la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
    pianoforte a coda koncertni klavir
    abito a coda di rondine frak

    4. vrsta:
    fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

    5. film
    la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

    6.
    coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
    coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)
  • colpa f

    1. krivda:
    commettere una colpa pregrešiti se, kaj zagrešiti
    essere in colpa biti kriv
    dare la colpa, attribuire la colpa a qcn. koga okriviti
    per tua colpa zaradi tebe
    la colpa non è mia jaz nisem kriv
    che colpa ne ho io? zakaj bi bil jaz kriv?

    2. pravo kaznivo dejanje; malomarnost; krivdna odgovornost:
    colpa grave velika malomarnost
    concorso di colpa sokrivda oškodovanca
  • commērcio m (pl. -ci)

    1. trgovina, trgovanje:
    commercio d'importazione, d'esportazione uvozna, izvozna trgovina
    darsi al commercio začeti trgovati, ukvarjati se s trgovino
    essere in commercio, fuori commercio biti v prodaji, ne biti v prodaji
    commercio all'ingrosso, al minuto trgovina na debelo, na drobno
    fare commercio del proprio corpo svoje telo prodajati, prostituirati se

    2. ekst. knjižno odnos, zveza:
    commercio epistolare dopisovanje, korespondenca
    commercio carnale spolno občevanje
  • commettere*

    A) v. tr. (pres. commetto)

    1. knjižno združiti, združevati, sklopiti, sklapljati

    2. storiti, narediti, delati:
    commettere un errore zmotiti se
    commettere un misfatto zagrešiti zločin

    3. zaupati:
    commettere a un avvocato la rappresentanza zaupati odvetniku zastopanje

    4. trgov. naročiti, naročati

    B) v. intr. prilegati se; stikati se:
    la porta non commette bene vrata se ne zapirajo dobro

    C) ➞ commettersi v. rifl. (pres. mi commetto) zaupati se (komu, čemu); izpostaviti, izpostavljati se, eksponirati se
  • cōmodo1 agg. udoben; lagoden:
    a un'ora comoda ob primerni uri
    state comodi ne dajte se motiti
    essere comodo a fare qcs. biti pripravljen, voljan kaj storiti
    gente comoda lagodni ljudje
  • competēnza f

    1. usposobljenost, sposobnost, zmožnost

    2. pravo pristojnost, kompetenca:
    la cosa non è di mia competenza ekst. o tem mi ne gre sodba

    3. jezik kompetenca

    4. pl. denarno povračilo, honorar:
    liquidare le competenze izplačati honorar
    pagare all'avvocato le sue competenze plačati odvetniku honorar
  • comprēndere* v. tr. (pres. comprēndo)

    1. obseči, obsegati; vključiti, vključevati; zajemati; vračunati:
    nel prezzo è compreso il servizio v ceni je vračunana postrežba

    2. dojeti, razumeti:
    comprendere qcs. a volo takoj, na mah kaj razumeti
    i genitori non lo comprendono starši ga ne razumejo
  • comune1

    A) agg.

    1. skupen:
    amico comune skupni prijatelj
    comune a pochi skupen redkim ljudem
    il bene comune skupno dobro, skupna korist
    fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom

    2. obči, splošen:
    opinione comune splošno mnenje
    uso comune splošna raba
    luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
    senso comune zdrava pamet
    non comune nenavaden, odličen, imeniten
    vino comune navadno vino

    3. jezik obči:
    nome comune obče ime

    B) m

    1. navadno, obče:
    uscire dal comune razločevati se
    fuori del comune nenavaden, izjemen
    non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)

    2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar
  • con prep. s, z

    1. (označuje druženje)
    vieni con me? ali greš z mano?
    è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
    combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
    prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

    2. (označuje sredstvo)
    minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

    3. (označuje način)
    con fatica s trudom, naporno
    con attenzione pazljivo, pozorno
    starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
    andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

    4. (označuje lastnost, atribut)
    bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
    scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
    villa con piscina vila z bazenom

    5. (označuje omejitev)
    con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
    come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

    6. (označuje vzrok)
    con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

    7. (označuje primerjanje)
    non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

    8. (označuje okoliščine in posledice)
    non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

    9. (označuje čas)
    andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
    alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

    10. (označuje dopustnost)
    con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

    11. (velja kot sklepni izraz)
    con questo, col che:
    e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

    12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
    un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

    13. (uporablja se z nedoločnikom)
    con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
    cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo
  • concepire v. tr. (pres. concepisco)

    1. spočeti

    2.
    concepire affetto (per) vzljubiti
    concepire odio (per) zasovražiti
    concepire stima, gelosia začutiti spoštovanje, ljubosumnost

    3. zamisliti, zamišljati si; predstaviti, predstavljati si; zasnovati:
    non riesco a concepire tanta stupidità ne morem si predstavljati tolike neumnosti
    concepire un piano snovati načrt
  • concērnere* v. tr. (pres. concērno) zadevati, tikati se:
    ciò non ti concerne to se te ne tiče