ritratto m
1. umet. portret; podoba, slika:
ritratto di faccia, di profilo slika od spredaj, v profilu
essere il ritratto di qcn. biti komu na las podoben
2. ekst. prikaz upodobitev:
fare il ritratto della situazione prikazati položaj v podrobnostih
Zadetki iskanja
- rodere*
A) v. tr. (pres. rodo)
1. gristi, glodati:
rodere il freno pren. potlačiti, brzdati nestrpnost, ogorčenje
un osso duro da rodere pren. trd oreh, trda kost, težek primer
2. glodati, razjedati, izpodjedati (tudi pren.):
l'acqua rode le rocce voda izpodjeda skale
3. šalj. (po)jesti
B) ➞ rodersi v. rifl. (pres. mi rodo) gristi se, mučiti se:
rodersi di rabbia gristi se od jeze
C) ➞ rodersi v. rifl. (pres. ci rodiamo) pren. knjižno drug drugega trpinčiti, sovražiti - sale m
1. kem. sol:
sale comune, da cucina kuhinjska sol
sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
sale marino morska sol
sali di tintura belilne soli
sali dišeča sol
2. sol, natrijev klorid:
sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
sale fino, grosso fina, debela sol
color di pepe e sale sivkast
un pizzico di sale ščepec soli
essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
essere giusto di sale biti primerno slan
non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
sapere di sale pren. biti grenak
va bene di sale? ali je zadosti slano?
3. agr. dušikovo gnojilo:
dare il sale pognojiti
4. pren. pamet, razsodnost:
non avere sale in zucca biti nerazsoden
5. pren. duhovitost, zbadljivost:
parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje
6. pesn. morje - saltare
A) v. intr. (pres. salto)
1. skočiti, skakati:
saltare dal letto skočiti iz postelje
saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
saltare a piedi pari skočiti sonožno
saltare come un camoscio skakati kot gams
saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
saltare fuori prikazati se
saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
saltare dalla gioia skakati od veselja
gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
saltare in mente, in testa priti na um
ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti
2. zleteti; odpasti:
saltare in aria zleteti v zrak
fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
fare saltare il banco igre razbiti banko
fare saltare il governo zrušiti vlado
è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo
3. stopiti, skočiti (na):
saltare a cavallo zajahati konja
saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj
4. pren. preskočiti, preskakovati
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)
B) v. tr.
1. preskočiti, preskakovati (oviro):
saltare un ostacolo preskočiti oviro
saltare il fosso pren. odločno premagati težavo
2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
saltare una classe šol. preskočiti razred
saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati
3. kulin. (v olju, maslu) pražiti
4. naskočiti (pri parjenju) - salto1 m
1. skakanje, skok:
fare, spiccare un salto skočiti
fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev
2. šport skok:
salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
salto triplo troskok
salto mortale smrtni skok
fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce
3. ekst. skok; kratek obisk:
devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne
4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
a salti skokovito
salto di qualità kvalitetni skok
fare il salto šol. preskočiti razred
la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile
5. (višinska) razlika
6. kulin.
al salto pražen (jed) - salutare2
A) v. tr. (pres. saluto)
1. pozdraviti, pozdravljati:
andare a salutare qcn. posloviti se od koga; obiskati koga
mandare a salutare qcn. sporočiti komu pozdrave
2. ekst. pozdraviti, pozdravljati; sprejeti:
l'oratore fu salutato da una salva di fischi govornika so sprejeli z močnim žvižganjem
3. knjižno razglasiti, izvoliti z aklamacijo:
salutare qcn. presidente koga z aklamacijo izvoliti za predsednika
B) ➞ salutarsi v. rifl. (pres. ci salutiamo) pozdraviti, pozdravljati se:
non salutarsi più pretrgati vse odnose - sangue
A) m
1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati
2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina
3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor
4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu
5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival
6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri
7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!
B) agg. invar. živordeč - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - sbellicarsi v. rifl. (pres. mi sbellico)
sbellicarsi dalle risa, dal ridere pokati od smeha - sbiancare
A) v. tr. (pres. sbianco)
1. beliti, pobeliti:
sbiancare il riso prečistiti, rafinirati riž
2. tekstil, papir beliti
B) ➞ sbiancare, sbiancarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ sbianco) pobeliti se; zbledeti, pobledeti:
sbiancarsi dallo spavento prebledeti od strahu - sbirciare v. tr. (pres. sbircio)
1. bežno, kradoma gledati, pogledovati; kukati
2. ekst. premeriti, natančno si ogledati:
sbirciare qcn. da capo a piedi koga premeriti od nog do glave - sbracare
A) v. tr. (pres. sbraco) sleči hlače
B) ➞ sbracarsi v. rifl. (pres. mi sbraco)
1. sleči si hlače
2. ekst. odpeti se:
sbracarsi dalle risa pokati od smeha
sbracarsi per qcn., per qcs. pokazati veliko vnemo, skrb (za) - sbudellare
A) v. tr. (pres. sbudēllo) razparati trebuh (živali) (tudi ekst.); raniti v trebuh
B) ➞ sbudellarsi v. rifl. (pres. mi sbudēllo) (fare a coltellate) suniti, suvati se z nožem; pog.
sbudellarsi dalle risa zvijati se, pokati od smeha - scappare v. intr. (pres. scappo)
1. uiti, uhajati; pobegniti:
scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda
2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos
3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
scappare di mente uiti z glave
mi scappa la pipì tišči me lulat
scappare da ridere siliti na smeh
lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev
4. pren.
scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti - schiantare
A) v. tr. (pres. schianto)
1. podreti, podirati; zlomiti; ruvati
2.
schiantare il cuore pren. streti srce
B) v. intr. pog. crkniti, crkavati; gagati:
schiantare dalla fatica gagati od napora
C) ➞ schiantarsi v. rifl. (pres. mi schianto) zlomiti, razbiti se:
la barca si è schiantata contro gli scogli čoln se je razbil ob čereh - schiattare v. intr. (pres. schiatto) pren. počiti, pokati; razpočiti se:
schiattare dalla rabbia počiti od besa - schioppettata f strel (iz puške), streljaj:
a una schioppettata da qui streljaj od tod - schiōppo m voj. ekst. puška:
a un tiro di schioppo nedaleč, streljaj od tod - schiumare2 v. intr. (pres. schiumo)
1. peniti se
2. pren. popeniti, ponoreti:
schiumare di rabbia popeniti od jeze - schizzare
A) v. tr. (pres. schizzo)
1. špricati, brizgati:
il rubinetto schizza acqua pipa pušča vodo
schizzare bile pren. kazati sovraštvo
schizza fuoco dagli occhi pren. jeza mu bliska iz oči
schizzare salute pren. pokati od zdravja
2. pošpricati, pobrizgati:
schizzare il vestito di fango pošpricati obleko z blatom
3. pren. umet. skicirati; ekst. orisati, opisati
B) v. intr.
1. brizgniti
2. švigniti, švigati:
schizzare dal letto švigniti iz postelje
gli occhi gli schizzavano dalle orbite pren. oči so mu buljile iz jamic (od strahu, jeze ipd.)