fondēllo m dno, spodnji del:
fondello dei calzoni dno hlač
fondello del bossolo dno tulca
prendere qcn. per i fondelli pren. potegniti koga za nos
Zadetki iskanja
- fondo
A) agg. globok:
piatto fondo globoki krožnik
B) m
1. dno:
fondo del bicchiere dno kozarca
questione, problema di fondo pren. osnovni problem
in fondo alla via na koncu ulice
andare a fondo potopiti se
da cima a fondo popolnoma
conoscere a fondo temeljito poznati
andare fino in fondo pren. iti do konca, do dna
dar fondo a qcs. kaj popolnoma porabiti
in fondo končno, navsezadnje
in fondo è meglio così navsezadnje je bolje tako
2. usedlina; ostanek:
fondo del caffè kavna usedlina
fondo di cassa gotovina v blagajni
fondo di magazzino neprodana zaloga, nekurantno blago
3. ozadje, podlaga:
abito con disegni bianchi su fondo nero obleka z belimi vzorci na črni podlagi
4. posestvo
5. fond, sklad; subvencija:
fondo salari plačni fond
fondo di esercizio poslovni sklad
a fondo perduto nepovraten:
contributi a fondo perduto nepovratni prispevki
tagliare i fondi a qcn. ukiniti komu subvencijo, finančno podporo
fondi pubblici ekon. javna sredstva
6. šport tek na dolge proge (atletika, plavanje):
sci di fondo tek na smučeh
7. publ.
fondo, articolo di fondo uvodni članek, uvodnik - foraggiare v. tr. (pres. foraggio)
1. krmiti:
foraggiare i cavalli nakrmiti konje
2. pren. denarno podpirati, financirati:
foraggiare qcn. nella campagna elettorale koga denarno podpirati med predvolilno kampanjo - forno m
1. peč; pečica:
levare il dolce dal forno vzeti pecivo iz pečice
pollo al forno pečen piščanec
avere una lingua che spazzerebbe un forno biti hud opravljivec, imeti dolg jezik
2. tehn. peč:
forno fusorio talilna peč
alto forno visoka peč, plavž
forno crematorio krematorij
3. pl. med. termoterapija:
fare i forni biti na termoterapiji
4. pren. peč:
d'estate la città è un forno v mestu je poleti kot v peči
5. pren. šalj. žrelo, široko odprta usta:
chiudi quel forno! zapri vendar to žrelo!
6. gled. žarg. prazna dvorana:
fare forno igrati pred prazno dvorano - fra1 prep.
1. (za izražanje časa) čez:
fra due giorni čez dva dni
fra poco kmalu
2. (odnos) pri, med:
fra sé pri sebi
fra me e te med nama
fra di noi med nami
uno fra i miei amici eden od mojih prijateljev
fra l'altro med drugim
fra le nuvole v oblakih
parlare fra i denti govoriti skozi zobe
andare fra i più pren. umreti
essere fra la vita e la morte viseti med življenjem in smrtjo
fra luce e riscaldamento spendo... za razsvetljavo in ogrevanje porabim... - frammento m
1. fragment, drobec, odlomek, kos; črepinja:
i frammenti di un vaso drobci vaze, črepinje posode
2. pren. košček, ostanek:
frammenti di dignità ostanki dostojanstva - frastaglio m (pl. -gli)
1. rezbarija
2.
frastagli pl. pretirani, izumetničeni okraski:
i frastagli del barocco izumetničeni baročni okraski - fratēllo
A) m
1. brat:
fratello germano rodni brat
fratello uterino polbrat po materi
fratello di latte brat po mleku, mlečni brat
fratelli siamesi siamska dvojčka
sembrare fratelli, assomigliarsi come fratelli podobna si biti kot brata
amarsi come fratelli ljubiti se kot bratje
2. pl. otroci (iste družine), bratje in sestre, bratje
3. pren. brat, tovariš:
fratelli di sventura bratje v nesreči
fratello d'arme bojni tovariš
i fratelli massoni prostozidarji
4. relig. brat laik; sobrat
B) agg. (za samostalnikom) pren. bratski:
partiti fratelli sestrske stranke - fraternizzare v. intr. (pres. fraternizzo)
1. bratiti se, sprijateljiti se, prijateljevati
2. pridružiti se (komu):
i militari fraternizzarono con i ribelli civili vojaki so se pridružili upornim civilistom - frequentare v. tr. (pres. frequēnto)
1. obiskovati, hoditi, zahajati (v):
frequentare la scuola hoditi v šolo
frequentare il teatro hoditi v gledališče
frequentare il caffè zahajati v kavarno
2. občevati (s, z), gibati se (med), biti domač (s, z), družiti se:
frequentare i letterati družiti se s književniki
3. kaj pogosto delati:
frequentare i sacramenti pogosto prejemati zakramente - frizzo m dovtip, duhovitost, duhovičenje:
non sopportare i frizzi e le allusioni ne prenesti duhovičenja in namigovanja - frugare
A) v. intr. (pres. frugo) brskati:
frugare in un cassetto, nelle tasche brskati po predalu, po žepih
B) v. tr. pregledovati:
gli frugarono le tasche e tutti i bagagli pregledali so mu žepe in vso prtljago - frustare v. tr. (pres. frusto)
1. bičati, šibati (tudi pren.):
frustare a sangue do krvi prebičati
2. pren. izrabiti, zlizati, oguliti:
frustare i propri abiti oguliti obleko - frusto2 m košček, drobec, ostanek:
scopare i frusti di carta per terra pomesti s tal koščke papirja - frustrare v. tr. (pres. frustro) izjaloviti, onemogočiti, razočarati, frustrirati:
frustrare i tentativi del nemico onemogočiti sovražnikove poskuse
frustrare le speranze di qcn. razočarati nekoga - frutto m (pl. -ti)
1. plod, sad, sadež:
i frutti dei campi poljski plodovi
albero da frutto sadno drevo
frutto fuori stagione pren. nadloga
frutto proibito pren. prepovedani sad
vacca da frutto plemenska krava
frutti di mare morski sadeži
2. pren. plod, rezultat, proizvod, dosežek:
frutto dell'amore plod ljubezni, nezakonski otrok
il frutto dell'educazione vzgojni rezultat
senza frutto brez haska
a che frutto? čemu?
3. pren. korist, dobiček:
azienda che non dà frutti podjetje, ki ne prinaša dobička
4. ekon. obresti
PREGOVORI: dal frutto si conosce l'albero preg. po sadu se drevo spozna - fugare v. tr. (pres. fugo) knjižno pognati v beg (tudi pren.), prepoditi, odgnati:
fugare i nemici pognati sovražnike v beg
il vento ha fugato le nubi veter je prepodil oblake
fugare un dubbio pregnati dvom - fuggire
A) v. intr. (pres. fuggo) pobegniti, bežati; zbežati, ubežati, uiti (tudi pren.):
fuggire dalle mani dei nemici pobegniti iz sovražnikovih krempljev
fuggire all'impazzata bežati kot nor
fuggire di galera uiti iz zapora
fuggire di casa pobegniti z doma
a scappa e fuggi na pete na glavo, na vrat na nos
come fuggono gli anni kako leta bežijo
B) v. tr. izogniti se, izmikati se:
fuggire i pericoli izogibati se nevarnostim
fuggire la fatica izmikati se naporom - full time tujka angl.
A)
1. m invar. poln delovni čas, polna zaposlitev:
imporre il full time per i docenti universitari uvesti poln delovni čas za univerzitetne učitelje
2. m, f invar. delavec, delavka s polnim delovnim časom
B) agg. invar. s polnim delovnim časom, poln:
occupazione full time polna zaposlitev - fulmine m
1. blisk, strela (tudi pren.):
piombare addosso come un fulmine pren. planiti kot blisk (na koga, na kaj)
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
colpo di fulmine pren. ljubezen na prvi pogled
2. bes, jeza:
tirarsi addosso i fulmini del padrone nakopati si gospodarjevo jezo