altezza f
1. višina:
altezza di una stoffa širina blaga
altezza dell'acqua globina vode
la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos
2. glasba višina (tonska)
3. pren. plemenitost, vzvišenost:
altezza d'animo plemenitost duha
4.
Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
Sua Altezza Vaša visokost
5. geogr. zemljepisna širina:
la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade
6. pren. bližina:
l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra
7. mat. višina:
l'altezza di un triangolo višina trikotnika
8. astr. višina
Zadetki iskanja
- alto1 inter.
1.
fare alto ustaviti se, obstati
2.
alto la! stoj! - alto2
A) agg.
1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju
2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno
3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč
4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago
5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne
6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere
7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona
8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede
9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga
10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk
B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti
C) avv.
1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti
2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti
3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno! - altro
A) agg.
1. drug, drugačen:
erano altri tempi bili so drugi časi
2. drug, ostal:
ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli
3. nov, drugi:
sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
un altro Casanova drugi Casanova
4. prejšnji, prihodnji:
l'altr'anno lani
l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
ieri l'altro predvčerajšnjim
domani l'altro pojutrišnjem
l'altra domenica prihodnjo nedeljo
quest'altr'anno prihodnje leto
5.
chiunque altro kdorkoli drug
noi altri mi
voi altri vi
B) pron. drug:
un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
è diventato un altro postal je drug človek
è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu
C) m drugo:
non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
stupido che non sei altro! presneti tepec!
non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
per altro sicer, vendar
più che altro predvsem
senz'altro seveda, vsekakor
un altro po' še malo
se non altro vsaj
altro che! kajpak! seveda! - altroché inter. kajpak! seveda! še kako!:
Ti sei divertito? - Altroché, moltissimo! Si se zabaval? - Seveda, zelo! - amabilmente avv. ljubeznivo, prijazno:
trattare amabilmente prijazno občevati, prijazno se vesti (do koga) - ambiēnte m
1. okolje, ambient:
l'ambiente naturale naravno okolje
temperatura ambiente normalna temperatura:
questo vino si beve a temperatura ambiente to vino se pije pri normalni temperaturi
2. sredina, okolje:
l'ambiente della malavita zločinsko okolje
3. soba, prostor:
appartamento di quattro ambienti più servizi stanovanje s štirimi sobami in pomožnimi prostori - amico
A) agg. (m pl. -ci) prijateljski, naklonjen; znan; zavezniški:
intenzioni amiche prijateljski nameni
viso amico prijateljski, znan obraz
paese amico prijateljska dežela
B) m (f -ca)
1. prijatelj, prijateljica; dragi, draga:
l'amico del cuore najljubši prijatelj
amico d'infanzia prijatelj iz otroštva
amico intimo intimni prijatelj
amici per la pelle prijatelja do smrti
l'amico dell'uomo najboljši človekov prijatelj
PREGOVORI: dagli amici mi guardi Iddio che dai nemici mi guardo io preg. varuj me, Bog, pred prijatelji, pred sovražniki se bom že sam
2. evfemistično ljubček, ljubimec
3. pajdaš:
è stato acchiappato sia lui che l'amico ujeli so tako njega kot njegovega pajdaša - ammēnda f
1. povračilo, nadomestilo; globa:
fu condannato a una lieve ammenda naložili so mu majhno globo
2. pren.
fare ammenda priznati krivdo, opravičiti se:
ha fatto ampia ammenda dell'ingiusto giudizio pošteno se je opravičil zaradi krivične sodbe - ammissibile agg. dopusten, sprejemljiv:
è un'ipotesi ammissibile to je sprejemljiva domneva
non è ammissibile che nedopustno je, da, ne sme se dopustiti, da - ammissione f
1. pripustitev, sprejem:
esame d'ammissione sprejemni izpit
chiedere l'ammissione a un concorso prijaviti se na natečaj
2. priznanje:
l'ammissione di una colpa priznanje krivde
3. soglašanje:
per comune ammissione po splošnem mnenju - amo m trnek:
abboccare all'amo pren. zgrabiti za vabo, ujeti se v past
tendere l'amo a qcn. pren. komu nastaviti vabo, past - amore m
1. ljubezen:
amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
amore per un amico ljubezen do prijatelja
essere tutto amore biti naklonjen
per amore o per forza zlepa ali zgrda
d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
per amore di qcn. komu na ljubo
fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
per amore di qcs. zaradi:
per amore di pace zaradi ljubega miru
amore di sé sebičnost
amor proprio samoljubje
2.
amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke
3.
amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike
4. ljubezen, navezanost, pohlep:
amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov
5.
è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
canta che è un amore čudovito poje
6.
amori pl. ljubezenske dogodivščine:
non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec - analisi f
1. analiza; razčlenjevanje, razčlenitev:
analisi logica jezik stavčna analiza
analisi grammaticale jezik besedna analiza
analisi del sangue med. analiza krvi
analisi dell'urina med. analiza urina
analisi quantitativa, qualitativa kvalitativna, kvantitativna analiza
analisi spettrale, gravimetrica kem. spektralna, gravimetrična analiza
2. analiza, temeljit pregled, presoja, ocena:
procedere all'analisi di un fenomeno sociale lotiti se analize družbenega pojava
condurre un'accurata analisi di un problema temeljito razčleniti problem
analisi psicologica psihološka analiza
in ultima analisi v bistvu, konec koncev, navsezadnje
3. psihoanaliza - anca f bok; kolk; bedro:
menare anca hoditi
avere buona anca biti dober hodec
muovere le anche migati z boki
dare d'anche pobegniti
battersi l'anca tolči se po bokih (v znak žalosti, obupa) - anche cong.
1. tudi:
anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti
2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi
3. (podkrepi idejo možnosti)
avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal
4. celo:
l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo
5. četudi, čeprav:
anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
anche se čeprav
anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
quand'anche recimo tudi, da - ancora f sidro:
gettar l'ancora, dar fondo all'ancora zasidrati se
star sull'ancora biti zasidran
levare, salpare l'ancora dvigniti sidro
ancora di salvezza pren. zadnje upanje - andazzo m grda navada, razvada:
si spende troppo, bisogna finirla con questo andazzo preveč se troši, treba bo prenehati s to grdo navado - anēllo m (m pl. -li, f pl. -la)
1. obroč; člen, kolobar; krog:
gli anelli della catena členi verige
anello d'ormeggio obroč za privezovanje (plovila)
anello stradale gradb. krožna cesta, cestni obroč
gli anelli di Saturno astr. Saturnovi prstani
gli anelli šport krogi (gimnastika)
ad anello v obliki kroga
essere l'anello di congiunzione pren. biti posrednik, posredovati
2. prstan:
anello d'oro zlat prstan
anello di fidanzamento, matrimoniale zaročni, poročni prstan
anello episcopale (pastorale) škofovski prstan
dare, prendere l'anello knjižno poročiti, poročiti se
3. zool. kolobar, člen
4. bot.
anello annuale letnica
5. kem. obroč
6. šport krožna proga
7.
le anella f pl. pesn. kodri, kodrasti lasje - anima f
1. duša, duh:
l'anima e il corpo duša in telo
l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
anima nera pren. brezvestnež
non avere anima biti brezdušen
cura di anime dušno pastirstvo
darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
all'anima! primojduš!
volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči
2. duša, oseba, človek:
un paese di poche anime vas z nekaj dušami
non c'è anima viva ni žive duše
un'anima dannata zlobnež, hudobnež
un'anima in pena nemiren, begajoč človek
la buon'anima pokojnik, pokojnica
3. duša, osrednji (notranji) del:
l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla