Franja

Zadetki iskanja

  • cōrpo m

    1. telo:
    corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
    corpo morto kem. inertno telo
    corpi celesti nebesna telesa
    gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
    corpo del reato pravo korpus delikti

    2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
    avere un corpo asciutto biti vitke postave
    guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
    anima e corpo pren. z dušo in telesom
    in corpo e anima pren. osebno
    avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
    avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
    ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
    a corpo morto pren. besno, z vso silo
    combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
    gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
    corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

    3. trebuh:
    a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
    andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

    4. glavni, osrednji del:
    il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
    il corpo del discorso osrednji del govora

    5. trdnost, čvrstost:
    il corpo della voce čvrstost glasu
    questo vino ha corpo to vino je močno

    6. zbor, ansambel:
    corpo diplomatico diplomatski zbor
    corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
    corpo di ballo balet, baletni ansambel
    corpo elettorale volilno telo, volivci
    spirito di corpo solidarnost

    7. voj. rod; posebna enota; korpus:
    il corpo degli alpini rod alpincev
    corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
    corpo d'armata armadni korpus

    8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

    9. navt. ladijski trup

    10. tisk korpus:
    corpo minore petit
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • corteccia f (pl. -ce)

    1. lubje

    2. skorja; lupina:
    corteccia del pane skorja kruha; pren. zunanjost, vnanjščina:
    fermarsi alla corteccia gledati le zunanjost, površno poznati

    3. anat. skorja; korteks:
    corteccia cerebrale možganska skorja
  • corto

    A) agg.

    1. kratek:
    settimana corta petdnevni delovni teden

    2. pren. nezadosten; omejen:
    corto di vista kratkoviden
    corto di mente duševno omejen
    esere a corto di quattrini biti na kratkem, imeti zelo malo denarja

    3. pren.
    prendere la via corta iti po bližnjici, izbrati najhitrejšo pot
    andare per le corte pohiteti; na hitro opraviti
    per farla corta na kratko; če naj bom kratek

    B) avv. naglo; urno:
    tagliar corto presekati na kratko
  • cōsa f

    1. stvar, reč:
    cosa da mangiare jestvina, živilo
    per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
    per prima cosa najprej; kot prvo
    sopra ogni cosa nadvse
    credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
    una cosa di tre ore približno tri ure
    avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
    essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
    fra le altre cose med drugim
    le cose menstruacija
    la cosa pubblica država

    2. stvar; predmet:
    cose di grande valore dragocenosti
    le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
    le proprie cose oprava, imetje

    3. pog. onè (ženska oseba)

    4. stvar; zadeva; dogodek:
    le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
    è cosa fatta zadeva je rešena
    cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
    cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
    sono cose che capitano tudi to se dogaja

    5. beseda; izjava:
    dire cose di fuoco izreči hude besede
    tante cose! vse najboljše! čestitamo!

    6. problem; posel; zadeva:
    interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko

    7. (v funkciji raznih zaimkov)
    una cosa nuova nekaj novega
    questa cosa to
    nessuna cosa nič
    qualunque cosa karkoli
    facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
    che cosa fai? kaj delaš?
    cosa dici! česa mi ne poveš!
    cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno
  • cōstola f

    1. anat. rebro:
    gli si vedono le costole vidijo se mu rebra, kosti; zelo je suh
    stare alle costole di qcn. biti komu za petami
    avere qcn. alle costole pren. motati se komu pod nogami
    rompere le costole a qcn. pren. koga premikastiti, prebutati

    2. hrbet; hrbtna stran:
    la costola di un libro hrbtna stran knjige

    3. geogr. obronek

    4. rebro (lista; oboka)
  • costura f šiv:
    spianare le costure a qcn. pren. pog. koga premlatiti
  • covare

    A) v. tr. (pres. covo)

    1. valiti

    2. pren. ljubosumno, skrbno varovati, čuvati:
    covare qcn., qcs. con gli occhi poželjivo, ljubeznivo gledati koga, kaj
    covare il fuoco čepeti za pečjo
    covare le lenzuola prekladati ude po postelji; poležavati

    3. pren. gojiti; kuhati:
    covare odio per, contro qcn. gojiti sovraštvo do koga

    B) v. intr. pren. biti skrit; tleti:
    il fuoco cova sotto la cenere ogenj tli pod pepelom; šalj.
    gatta ci cova tu tiči zajec; tu nekaj smrdi
  • credenziale f

    1. ekon. akreditiv

    2. pl. polit. akreditiv; poverilnica; poverilna pisma:
    ritirare le credenziali prekiniti odnose (z neko državo)
  • croce f

    1. križ:
    mettere in croce dati na križ; pren. mučiti, trpinčiti

    2. relig. križ:
    segno della croce križ

    3. križ (kar je podobno križu):
    la croce degli analfabeti križ nepismenih
    punto a croce križni vbod
    fare a testa e croce igre igrati se cifra mož
    tenere le braccia in croce, starsene con le braccia in croce pren. stati križemrok, lenariti
    a occhio e croce približno
    farci una croce sopra pren. narediti križ čez kaj

    4. pren. križ, težava, skrb:
    ognuno ha la sua croce vsak ima svoj križ
    gettare la croce addosso a qcn. grajati koga, dolžiti koga za kaj
    croce e delizia knjižno radost in skrb

    5.
    Croce Rossa Rdeči križ
    Croce Rossa Internazionale Mednarodni rdeči križ

    6. križ; križec:
    croce di Malta malteški križ
    croce uncinata kljukasti križ, svastika
    croce di ferro železni križec
    le croci piovono šalj. odlikovanja kar dežujejo
  • crollare

    A) v. tr. (pres. crōllo) tresti, stresati; skomigniti, skomigovati:
    crollare le spalle skomigniti z rameni

    B) v. intr.

    1. podreti se, podirati se; rušiti se; zgruditi se:
    la vecchia casa sta crollando stara hiša se ruši
    alla terribile notizia è crollato singhiozzando ob strašni vesti se je ihte zgrudil

    2. pren. propasti, propadati
  • cucinare v. tr. (pres. cucino)

    1. kuhati:
    cucinare il pranzo, la cena skuhati kosilo, večerjo

    2. pren., pog. prirediti; popraviti; pripraviti:
    gli cucinarono una bellla sorpresa pripravili so mu lepo presenečenje
    cucinare qcn. per le feste koga pošteno zdelati, premlatiti
  • cucito

    A) agg. zašit, šivan:
    stare cucito a qcn. pren. prilepiti se komu za pete
    avere le labbra cucite pren. držati jezik za zobmi, trmasto molčati
    avere gli occhi cuciti pren. ne videti ničesar; zatiskati si oči
    essere cucito a filo doppio con qcn. pren. biti s kom tesno povezan

    B) m šivanje:
    maestra di cucito šiviljska mojstrica
  • cui

    A) pron.

    1. kateri, katera; kateri, katere (v zvezi s predlogi):
    il progetto a cui accennavi načrt, o katerem si govoril, ki si ga omenjal
    la casa in cui sono nato hiša, v kateri sem rojen

    2.
    il, la, i, le cui katerega, čigar; katere, katerih:
    i cui fratelli čigar, katere bratje

    B) cong.
    per cui zaradi česar, zato:
    di queste cose non m'intendo per cui preferisco tacere na to se ne spoznam, zato raje molčim
  • cullare

    A) v. tr. (pres. cullo)

    1. zibati

    2. pren. gojiti:
    cullare le proprie speranze gojiti upe

    3. pren. zazibati:
    cullare qcn. nella speranza di qcs. zazibati koga v lažnem upanju česa

    B) ➞ cullarsi v. rifl. (pres. mi cullo)

    1. zibati se

    2. pren. zazibati se, vdajati se:
    cullarsi nei sogni vdajati se sanjam
  • cuōio m (m pl. cuoi, f pl. cuoia)

    1. (m pl.) usnje, koža:
    cuoio crudo nestrojena, surova koža
    cuoio artificiale umetna koža

    2. anat.
    cuoio capelluto skalp

    3. (f pl.) pren. šalj. (človeška) koža:
    avere le cuoia dure biti odporen, zdržljiv
    tirare, lasciarci, rimetterci le cuoia umreti, stegniti se
  • curare

    A) v. tr. (pres. curo)

    1. zdraviti

    2. negovati, skrbeti:
    curare gli interessi di qcn. skrbeti za koristi nekoga
    curare le anime pasti duše

    3. ceniti:
    curare il parere di qcn. ceniti mnenje nekoga

    B) ➞ curarsi v. rifl. (pres. mi curo)

    1. zdraviti se

    2. brigati se, meniti se za kaj:
    non curarti delle male lingue ne zmeni se za obrekovalce
  • curiosare v. intr. (pres. curioso) biti radoveden, radovednost pasti, radovedno ogledovati, zijati:
    curiosava tra le sue carte stikal je med njegovimi papirji
  • custodire

    A) v. tr. (pres. custodisco)

    1. paziti (na); čuvati (tudi pren.)

    2. varovati; negovati:
    custodire un segreto varovati skrivnost
    custodire le tradizioni negovati običaje

    3. skrbeti (za):
    custodire un malato skrbeti za bolnika

    4. stražiti, nadzirati, paziti (tudi pren.):
    custodire i prigionieri stražiti ujetnike

    B) ➞ custodirsi v. rifl. (pres. mi custodisco) (badare alla propria salute) paziti nase; varovati se
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od