Franja

Zadetki iskanja

  • miracolo m

    1. relig. čudež (tudi pren.):
    conoscere vita, morte e miracoli di qcn. poznati žitje in bitje nekoga, vedeti prav vse o nekom
    gridare al miracolo ekst. razglašati neverjetne stvari
    che miracolo! iron. pravi čudež!
    far miracoli delati čudeže
    miracolo economico gospodarski čudež
    per miracolo slučajno, mukoma, proti pričakovanju

    2. pren. (portento) čudo, čudež, zaklad:
    è un autentico miracolo di scienza je pravo čudo znanosti

    3. gled. mirakel
  • miserēre m invar.

    1. relig. mizerere:
    essere al miserere pren. umirati, biti na koncu z močmi

    2. med.
    mal del miserere mizerere, atrepsija:
    fa venire il mal del miserere pren. neznosno je tečen; stvar je ogabna
  • mōdo m

    1. način:
    avverbio di modo jezik načinovni prislov
    complemento di modo jezik prislovno določilo načina
    modo di dire jezik fraza, reklo
    in modo strano čudno
    in questo modo tako
    in special modo posebno
    di modo che, in modo da tako da
    in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
    in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
    in qualche modo nekako
    in qualunque modo za vsako ceno
    in tutti i modi kakorkoli že

    2.
    modi vedenje, navada:
    modi villani neolikano vedenje
    in malo modo nevljudno, grobo
    vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

    3. pravilo, meja:
    fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
    oltre modo nadvse
    persona a modo poštenjak

    4. jezik naklon, modus

    5. glasba tonovski način:
    modo maggiore durov tonovski način
    modo minore molov tonovski način

    6. pravo breme
  • momento m

    1. trenutek, hip:
    a momenti kmalu
    al momento di ko, v trenutku ko
    arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
    da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
    durare un momento zelo kratko trajati
    non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
    per il momento za zdaj, trenutno
    sul momento takoj, nemudoma
    il fatto del momento dogodek dneva
    l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
    dal momento che glede na to, da

    2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
    stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
    cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
    è il momento di agire zdaj je treba ukrepati

    3. pog. malo:
    un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!

    4. fiz. moment:
    momento magnetico magnetni moment
    momento di rotazione vrtilni moment

    5. glasba moment musical
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • montare

    A) v. intr. (pres. monto)

    1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
    montare in bestia pren. pobesneti
    montare in cattedra pren. modrijaniti
    montare in collera pren. ujeziti se
    montare in treno, in vettura stopiti na vlak
    montare sulla nave vkrcati se
    gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
    gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

    2. jezditi

    3. dvigati se:
    il sole monta sonce vzhaja

    B) v. tr.

    1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
    montare le scale vzpenjati se po stopnicah
    montare un cavallo zajahati konja
    montare la guardia iti na stražo, stražiti

    2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

    3. dvigati; povečati:
    montare la panna tolči, stepati smetano
    montare una notizia napihniti novico
    montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

    4. veter. obrejiti

    5. vdelati (dragulj)

    6. navt. (doppiare) objadrati

    7. film montirati

    C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se
  • monte m

    1. gora, hrib:
    a monte proti vrhu, na vrhu
    a monte di nad
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

    2. pren. gora, velik kup:
    a monti na kupe
    un monte di botte debele batine
    un monte di quattrini kup denarja

    3. igre kup (odvrženih kart):
    andare a monte pren. iti po vodi, propasti
    mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

    4. fond, sklad:
    monte premi nagradni sklad

    5.
    monte di pietà zastavljalnica

    6. anat.
    monte di Venere, monte del pube venerin griček
    PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline
  • mōrbido

    A) agg.

    1. mehek; nežen:
    letto morbido mehka postelja

    2. gibek; gnetljiv

    3. koven:
    metallo morbido kovna kovina

    4. pren. ljubezniv, voljan

    5. (morboso) med. zboleven

    6. redko pretirano občutljiv, morbiden

    B) m mehko:
    sedere al morbido sedeti na mehkem
  • morire* v. intr. (pres. muōio)

    1. umreti, umirati:
    morire di malattia umreti zaradi bolezni
    morire di crepacuore umreti od hudega
    morire come un cane umreti sam, kot pes
    morire al mondo pren. iti v samostan
    tu possa morire! da bi te vrag!

    2. pren. umreti, umirati:
    morire di fame biti na smrt lačen
    un caldo da morire huda, neznosna vročina
    morire dalle risa počiti od smeha
    morire per uno koprneti za kom

    3. pren. odmreti, odmirati

    4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok)
  • mosca

    A) f

    1. zool. hišna muha (Musca domestica):
    mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
    mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
    mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
    mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
    mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

    2.
    essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
    fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
    morire come le mosche pren. cepati kot muhe
    non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
    saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
    mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

    3. pren. tečnež, nadležnež:
    mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

    4. kozmet. (lepotna) muha

    5. rib. muha

    6.
    mosca cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
    non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

    B) agg. invar. šport mušje kategorije

    C) m invar. šport atlet mušje kategorije
  • mostarda f kulin. gorčica:
    far venire a qcn. la mostarda al naso pren. koga ujeziti
  • muffa f

    1. plesen:
    muffa grigia (botrite) siva plesen
    prendere, fare la muffa plesneti (tudi pren.)

    2. pren. toskansko ošabnost:
    avere la muffa al naso delati se važnega, šopiriti se
  • mulino m

    1. mlin:
    mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
    mulino a vento mlin na veter
    mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
    combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
    essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin

    2. geol.
    mulino glaciale ledeniški mlin

    3. ekst. neutruden intelektualni delavec
    PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
    il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode
  • muro m (pl. -ri; f pl. -ra)

    1. zid:
    muro a secco suhi zid
    muro di cotto opečni zid
    muro maestro glavni zid
    muro divisorio pregradni zid
    muro di sostegno oporni zid
    muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
    muro del pianto hist., arhit. zid joka
    armadio a muro zidna omara
    parlare al muro pren. govoriti stenam
    avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
    mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
    mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
    anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši

    2. ekst. bran, zavetje

    3. ekst. pren. ovira:
    un muro d'odio zid sovraštva
    muro del suono zvočni zid

    4. šport zid

    5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
    mura turrite obzidje s stolpi
    chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene
  • nascere* v. intr. (pres. nasco)

    1. roditi se:
    nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
    nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
    nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
    nascere con la camicia, vestito imeti srečo
    essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
    nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
    essere nato ieri biti hudo naiven
    essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
    nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

    2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
    l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
    al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
    nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

    3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
    è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

    4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
    nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
    PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi
  • naso m

    1. nos:
    naso aquilino orlovski nos
    naso a patata krompirjast nos
    naso a sella anat., med. sedlasti nos
    col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
    affilare il naso hujšati
    arricciare, torcere il naso vihati nos
    avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
    avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
    dare di naso in qcn. naleteti na koga
    ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
    menare per il naso vleči za nos
    rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
    soffiarsi il naso usekniti se
    non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

    2. pren. obraz; nos:
    allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
    mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
    mettere sotto il naso dati pod nos
    sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

    3. nos (voh):
    andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
    avere naso, buon naso imeti nos, dober nos
  • naturale agg.

    1. naraven:
    bellezze naturali naravne lepote
    ricchezza naturale naravno bogastvo
    storia naturale prirodopis, naravoslovje
    scienze naturali naravoslovne znanosti

    2. naraven (po naravi, skladen z naravo); ekst. očiten, navaden:
    diritto naturale naravno pravo

    3. naraven; prirojen:
    figlio naturale nezakonski sin
    istinto naturale naravni nagon
    morte naturale naravna smrt
    vita natural durante za življenja

    4. ekst. naraven, pristen; spontan, preprost, neposreden:
    atteggiamento naturale naravno obnašanje
    capelli naturali naravni lasje
    cibo naturale naravna, pristna hrana
    al naturale naravno, brez dodatkov; ekst. zvesto, točno:
    capelli al naturale naravno počesani lasje
    copiare al naturale zvesto posnemati
  • nebbia1 f

    1. megla:
    nebbia densa, leggera gosta, redka megla
    banco di nebbia pas megle
    cortina di nebbia nepredirna megla
    dileguarsi come la nebbia al sole pren. razbliniti se

    2. pren. megla, koprena; mrak:
    la nebbia dell'ignoranza mrak nevednosti

    3. bot. pepelovka, pepelasta plesen

    4. med. nebula
  • negare

    A) v. tr. (pres. nego)

    1. zanikati, zanikovati:
    non lo nego ne zanikam, priznam

    2. absol. tajiti

    3. odkloniti, odklanjati; odreči, odrekati; zavrniti, zavračati:
    negare fede a qcn. komu ne verjeti
    negare la grazia odreči milost komu

    B) ➞ negarsi v. rifl. (pres. mi nego)

    1. odkloniti, zavračati spolne odnose s kom

    2. hliniti odsotnost:
    negarsi al telefono delati se, kot da te ni doma
  • negoziante m, f trgov. trgovec, trgovka:
    negoziante all'ingrosso grosist
    negoziante al minuto detajlist, trgovec na drobno