titolare2
A) v. tr. (pres. titolo)
1. ekst. šalj. obkladati:
titolare qcn. di stupido koga obkladati, zmerjati s tepcem
2. kem. titrirati
3. nasloviti, naslavljati (knjigo, film itd.)
B) v. intr. publ. iziti z naslovom, s člankom, prispevkom:
tutti i quotidiani oggi titolano sulla guerra del golfo vsi dnevniki so danes izšli z naslovi o zalivski vojni
Zadetki iskanja
- toccare
A) v. tr. (pres. tocco)
1. potipati; prijeti; trkati:
cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
toccare i bicchieri trkniti s kozarci
toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
toccare un tasto pritisniti na tipko
toccare il violino zabrenkati na violino
2. dotakniti, dotikati se:
toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)
3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič
4. doseči, dosegati (tudi pren.):
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
toccare la maturità doseči zrelost
toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
toccare il segno pren. zadeti v polno
toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati
5. zadevati, tikati se:
sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo
6. pren. ganiti; prizadeti:
toccare il cuore globoko ganiti
toccare sul vivo v živo prizadeti
7.
toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
toccare una sgridata biti okregan
B) v. intr.
1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča
2. morati; biti primoran, prisiljen:
gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen
3. pripasti, pripadati
PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja - tōlto
A) prep. razen, izvzemši:
tolti i primi, i suoi racconti sono stati un successone vsi njegovi romani razen prvih so bili veliki uspehi
B) m
il mal tolto nepošteno pridobljeno, nepošteno prisvojeno - tornare
A) v. intr. (pres. torno)
1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
tornare a casa vrniti se domov
tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
tornare a bomba vrniti se k temi
tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
tornare a gola izpahovati se (jed)
tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš
2.
tornare a qcs. vrniti se k temi
tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se
3. postati; spet postati (tudi pren.):
dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje
4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
il conto torna račun je točen, se ujema
tornare conto izplačati se
non mi torna nisem prepričan
il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja
B) v. tr.
1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati
2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled) - trapelare1 v. intr. (pres. trapelo)
1. pronicati:
il sole trapela da uno spiraglio sonce pronica skozi režo
2. pren. pricurljati, priti na dan:
nonostante la grande segretezza sono trapelati vari particolari della faccenda kljub veliki tajnosti so o aferi pricurljale na dan razne podrobnosti - travōlgere* v. tr. (pres. travōlgo)
1. pomesti, odnesti, odstraniti:
travolgere gli occhi zavijati oči
travolgere il senso potvarjati smisel
2. ekst. s seboj potegniti; odvleči; pren. pogubiti, pogubljati
3. pren. premagati, premagovati:
gli attaccanti travolsero le ultime resistenze napadalci so premagali zadnji upor
lasciarsi travolgere dall'ira, dalla passione prepustiti se navalu jeze, strasti - tronco2 m (pl. -chi)
1. bot. deblo, trup; pren. deblo:
il tronco dei pini borova debla
dal tronco latino germogliarono le lingue romanze iz latinskega debla so vzklili romanski jeziki
2. bot.
tronco della felicità dracena, zmajevka (Dracaena fragrans)
3. arhit. (fusto) deblo (stebra)
4. anat. trup, život
5. ekst. večji kos (odlomljenega predmeta)
6. mat.
tronco di cono, di piramide prisekani stožec, prisekana piramida
7. del, odsek (prometne poti)
tronco ferroviario železniška proga - tutto
A) agg.
1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto
2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče
3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko
4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati
B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da
C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli
Č) m invar.
1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko
2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto - ubbidire
A) v. tr., v. intr. (pres. ubbidisco)
1.
ubbidire qcn., qcs. ubogati koga, kaj; pokoravati se komu, čemu:
ubbidire alle leggi pokoravati se zakonom
ubbidire alla mamma ubogati mamo
2. ekst. ubogati, poslušati:
ubbidire la voce della coscienza poslušati glas vesti
B) v. intr.
1. ubogati (žival):
il cane ubbidisce al fischio del padrone pes uboga na gospodarjev žvižg
2. ekst. pren. odgovoriti, odgovarjati; odzivati se (stroji, instrumenti):
l'aereo non ubbidisce più ai comandi letalske komande so odpovedale
un motore che ubbidisce al minimo colpo di pedale motor, ki reagira na najmanjši pritisk na pedal
3. pren. ubogati, pokoravati se:
la materia ubbidisce all'artista snov se pokorava umetniku
4. pren. vdati, vdajati se, ukloniti, uklanjati se:
ubbidire alla necessità ukloniti se potrebi
5. knjižno biti pod, biti podložnik:
i popoli che ubbidivano all'Austria narodi, ki so bili pod Avstrijo - uno, un
A) agg. (f una)
1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah
2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno
3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika
4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države
B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu
C) art. indeterm. (f una)
1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo
2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev
3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!
4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo
Č) pron. (f una; m pl. uni)
1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče
2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči
3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata
4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico - usare
A) v. tr. (pres. uso)
1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
usare un abito nositi obleko
usare le mani tepsti
usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
usare le orecchie pazljivo poslušati
usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze
2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
usare le buone maniere biti olikan
usare un diritto uveljavljati pravico
3. poseči, pomagati si:
usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
usare molta attenzione biti zelo pazljiv
usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben
4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
usare una cortesia storiti uslugo
5. imeti navado
B) v. intr.
1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice
2. ravnati:
usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim
3. biti v modi, moderen:
adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete
C) v. intr. impers. biti navadno, običajno
Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na - velo m
1. tančica, pajčolan:
velo bianco bela tančica
velo da lutto žalna tančica, flor
velo nero žalni trak
velo nuziale, da sposa nevestin pajčolan
2. relig.
deporre, lasciare il velo stopiti iz reda
prendere il velo postati redovnica
3. pren. tenek sloj; sled; pridih; koprena:
un velo di cipria tenek sloj pudra
un velo di lacrime koprena solz
un velo di nebbia meglica
zucchero a velo kulin. sipa
4. pren. koprena; pregrinjalo:
gli cadde il velo dagli occhi razblinile so se mu utvare
dire qcs. a qcn. senza veli naliti komu čistega vina
far velo skrivati, zakrivati
stendere su qcs. un velo pietoso kaj iz uvidevnosti zamolčati
5. knjižno (varljiv) videz
6. bot. kožica
7. anat.
velo palatino mehko nebo
velo virginale pog. himen, deviška kožica
8. šport blokada (pri košarki, odbojki) - vēntre m
1. anat. trebuh, abdomen:
correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)
2. trebuh (trebušna votlina):
a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
basso ventre spodnji del trebuha
flusso di ventre griža
ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
empire, empirsi il ventre jesti
non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
scaricare il ventre opraviti potrebo
squarciare il ventre razparati trebuh
3. ekst. knjižno maternica
4. pren. naročje; notranjščina
5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
il ventre di un vaso trebuh vrča
6. aero trebuh, spodnji del (letala)
PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi - vi
A) pron. ( ve pred lo, la, li, le, ne)
1. vas, vam:
vi sento benissimo odlično vas slišim
devo darvi ragione moram vam dati prav
2. (v funkciji etičnega dativa)
vi prenderete un malanno nakopali si boste bolezen
3. pleon.
chi vi credete di essere kdo pa mislite, da ste?
B) pron. temu; na to, na tem; v to, v tem itd:
non vi ho fatto caso na to nisem pazil, tega nisem opazil, za to se nisem zmenil
C) avv. tu, sem; tam, tja; tod:
Firenze è bella, vi sono stato tantissime volte Firence so lepe, ničkolikokrat sem se tam ustavil
per la piazza vi passavo tutti i giorni po trgu sem šel vsak dan - voto m
1. relig. zaobljuba:
voti solenni večne zaobljube
fare un voto zaobljubiti, zaobljubljati se
prendere, pronunciare i voti zaobljubiti se, stopiti v (cerkveni) red
2. relig. ex voto, zaobljubni dar
3.
voti pl. pren. knjižno volja, želja; voščilo:
ciò era nei voti di tutti to so si vsi želeli
fare, formulare voti di successo voščiti, zaželeti uspeh
4. pravo glas, glasovanje:
diritto di voto volilna pravica
voto di fiducia zaupnica
voto palese, segreto javno, tajno glasovanje
voto di lista, di preferenza glas, glasovanje za kandidatno listo, preferenčni glas
5. ekst. glasovnica
6. šol. ocena:
voti alti, bassi, mediocri visoke, nizke, povprečne ocene
essere promosso a pieni voti napredovati, izdelati razred z najvišjimi ocenami