Franja

Zadetki iskanja

  • arca f

    1. rakev, sarkofag

    2. skrinja:
    riporre il corredo in un'arca spraviti balo v skrinjo
    arca dell'Alleanza biblijsko skrinja zaveze
    arca di scienze pren. učen človek

    3.
    arca di Noè biblijsko Noetova barka
    essere vecchio come l'arca di Noè biti star kot zemlja

    4. zool. noetova barčica (Arca noae)
  • arcata f

    1. arhit. lok, svod, arkada

    2. anat. arkada:
    arcata sopraccigliare nadočesna arkada

    3. voj. pot izstrelka:
    tirare in arcata streljati z največjo elevacijo

    4. glasba poteg z lokom
  • arcione m sedlo:
    montare in arcione zavihteti se v sedlo
    stare bene in arcione čvrsto se držati v sedlu
  • arco m (pl. -chi)

    1. lok:
    tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
    stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
    PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči

    2. mat. lok

    3. arhit. lok, obok:
    arco a tutto sesto polkrožni lok
    arco a sesto acuto šilasti lok
    arco rampante oporni lok

    4.
    arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
    arco delle sopracciglia lok obrvi
    arco trionfale slavolok

    5. elektr.
    arco voltaico, elettrico električni oblok
    saldatura ad arco obločno varjenje
    lampada ad arco obločnica

    6.
    l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
    nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad

    7. glasba lok:
    strumento ad arco godalo
    gli archi godala
    concerto per archi godalni koncert
    quartetto d'arco godalni kvartet
  • argomento m

    1. dokaz, sklep, argument:
    addurre argomenti navajati dokaze

    2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
    è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu

    3. znak, znamenje, indic:
    argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde

    4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
    toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
    cambiare argomento preiti na drugo temo
    uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
    entrare in argomento načeti temo
  • arguto agg. knjižno

    1. bistroumen, duhovit, domiseln:
    conversazione arguta e brillante duhovit in iskriv pogovor

    2. živahen:
    sguardo arguto živahen pogled

    3. oster, prediren:
    l'arguto canto delle cicale predirno petje čričkov
  • aria f

    1. zrak:
    aria compressa stisnjen zrak
    aria condizionata klimatiziran zrak
    aria viziata slab zrak
    aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
    corrente d'aria prepih
    andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
    dare aria a una stanza prezračiti sobo
    discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
    a pancia all'aria ležeč vznak
    mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
    ancora in aria še v zraku (načrt)
    andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
    mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
    camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
    discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
    aver paura dell'aria bati se lastne sence
    non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
    parlare all'aria govoriti v veter
    missili aria-aria rakete zrak-zrak
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

    2. podnebje:
    cambiare aria iti drugam
    aria! šalj. stran! izgini!

    3. veter, sapa:
    non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
    tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

    4. pren. videz, izraz; obraz:
    che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
    aria stanca utrujen videz
    ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
    ha l'aria di voler piovere kaže na dež
    darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

    5. glasba arija
  • arma f (pl. -mi)

    1. orožje:
    armi automatiche avtomatsko orožje
    armi da fuoco strelno orožje
    armi atomiche atomsko orožje
    armi nucleari jedrsko orožje
    armi bianche hladno orožje
    porto d'armi orožni list
    presentare le armi pozdraviti z orožjem
    passare per le armi postreliti, ustreliti
    compagno d'arma soborec, bojni tovariš
    fatto d'armi oborožen boj, spopad
    piazza d'armi vojaški poligon
    uomo d'armi vojaški strokovnjak
    andare sotto le armi iti k vojakom
    chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

    2. pren. orožje:
    arma a doppio taglio dvorezni meč
    affilare le armi pripraviti se na boj
    prendere le armi pripraviti se na vojno
    deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
    levarsi in armi upreti se z orožjem
    essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

    3. vojska:
    armi mercenarie najemniška vojska

    4. rod vojske:
    l'arma azzurra letalstvo
    l'arma di fanteria pehota
    l'arma del genio inženirstvo
    l'arma benemerita karabinjerji
  • armare

    A) v. tr. (pres. armo)

    1. oborožiti, oboroževati; oskrbeti z orožjem:
    armare qcn. cavaliere hist. poviteziti, napraviti koga za viteza; utrditi, okrepiti:
    armare una testa di ponte utrditi mostišče

    2. vpoklicati, mobilizirati:
    armare i riservisti vpoklicati rezerviste; večati vojaški potencial:
    in quell'epoca la Francia stava armando takrat je Francija povečevala svoj vojaški potencial

    3. opremiti ladjo

    4. podpreti, postaviti opore:
    armare una galleria podpreti rov

    B) ➞ armarsi v. rifl. (pres. mi armo) oborožiti se:
    armarsi di un bastone oborožiti se s palico
    armarsi fino ai denti oborožiti se do zob
    armarsi di pazienza pren. oborožiti se s potrpežljivostjo
  • armeggiare v. intr. (pres. armeggio)

    1. pren. kriliti z rokami; onegaviti, brkljati brez haska, mečkati:
    armeggia da un'ora attorno ai fornelli že eno uro onegavi okrog štedilnika

    2. pren. blesti, fantazirati, sanjariti

    3. pren. spletkariti:
    armeggiare in segreto na skrivaj spletkariti
  • armonia f

    1. ubranost

    2. glasba harmonija

    3. skladnost, soglasje:
    armonia di colori skladnost barv
    armonia imitativa onomatopoija
    in armonia con v soglasju s, z; skladno s, z
    agire in armonia con le leggi morali ravnati skladno z moralnimi zakoni

    4. pren. sloga, soglasje:
    vivere in buona armonia živeti v lepi slogi
  • arnese m

    1. priprava, orodje:
    gli arnesi del fabbro kovaško orodje

    2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
    a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?

    3. oprava, obleka:
    vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?

    4. gospodarsko ali telesno stanje:
    essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
    rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči

    5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
    è un pessimo arnese hud malopridnež je
  • arrēdo m kos opreme, oprema, oprava:
    arredi sacri obredna oprava in rekviziti
  • arrēndersi* v. rifl. (pres. mi arrēndo)

    1. vdati se:
    arrendersi a discrezione vdati se brezpogojno, na milost in nemilost

    2. pren. vdati se, ukloniti se, popustiti, privoliti v kaj:
    arrendersi all'evidenza dei fatti vdati se pod težo dejstev
  • arrēsto m

    1. ustavljanje:
    è proibito scendere prima dell'arresto del treno prepovedano je izstopati, preden se vlak ne ustavi

    2. obotavljanje, odlašanje, zamuda:
    senza arresto nemudoma, brez odlašanja
    battuta d'arresto prekinitev, presledek

    3. strojn. kotvica, zapirač:
    leva d'arresto ročica za zaustavljanje, blokiranje

    4. šport prekinitev igre; zaustavljanje žoge

    5. pravo aretacija, pripor:
    dichiarare in arresto qcn. voj. aretirati koga
    essere in stato di arresto biti aretiran, v priporu
    arresto domiciliare hišni pripor
    mandato di arresto zaporni nalog

    6. voj. (zlasti v pl.) pripor; zapor (za častnike):
    mettere agli arresti kaznovati z zaporom
    arresti di rigore strogi zapor
  • arrivare v. intr. (pres. arrivo)

    1. priti, dospeti:
    arrivare alla laurea priti do diplome
    arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
    arrivare al fine doseči cilj
    non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
    a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
    arrivare correndo priteči
    arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
    arrivare di buon'ora priti zgodaj

    2. doseči (kaj):
    arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
    Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto

    3. priti (do), segati (do), dočakati:
    le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
    questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
    è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
    se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili

    4. uveljaviti se, uspeti:
    tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
    PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje
  • arrivo m

    1. prihod:
    essere in arrivo prihajati; železn.
    arrivi prihodi vlakov
    nell'albergo sono previsti nuovi arrivi v hotelu pričakujejo nove goste

    2. pl. trgov. pošiljka; nove pošiljke blaga:
    esporre gli ultimi arrivi postaviti v izložbo novo blago

    3. šport cilj; prihod v cilj:
    striscione d'arrivo cilj (transparent, ki označuje cilj)
    arrivo in gruppo prihod skozi cilj v skupini
    arrivo in volata prihod v finišu
  • arte f

    1. umetnost:
    opera d'arte umetniško delo
    belle arti likovna umetnost
    arti figurative likovna umetnost
    arte sacra cerkvena umetnost
    l'arte per l'arte larpurlartizem
    arte applicata uporabna umetnost
    critico d'arte umetnostni kritik
    intenditore d'arte poznavalec umetnosti
    storia dell'arte umetnostna zgodovina
    mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
    arte drammatica dramska umetnost
    settima arte sedma umetnost, film
    nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
    Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò

    2. obrt, rokodelstvo:
    l'arte del fabbro kovaška obrt
    esercitare un'arte opravljati obrt
    l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
    essere senz'arte né parte nič ne znati delati

    3. hist. ceh

    4. umetnija, veščina:
    l'arte della guerra vojaška veščina
    eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo

    5. spretnost; zvijačnost:
    ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
    ad arte namenoma:
    diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
    arti magiche umetnost čaranja, čaranje
    PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna
  • articolare2

    A) v. tr. (pres. articolo)

    1. pregibati (ude):
    articolare un dito pregibati prst

    2. jezik izgovoriti, izgovarjati, artikulirati

    3. pren. razčleniti, razčlenjevati:
    articolare un trattato in due sezioni razčleniti razpravo v dva dela

    B) ➞ articolarsi v. rifl. (pres. mi articolo)

    1. stikati se (kosti)

    2. deliti se:
    l'opera si articola in sedici volumi delo je razdeljeno na šestnajst zvezkov

    3. glasba povezati, členiti tone (pri izvajanju)
  • arzigōgolo m

    1. razglabljanje, sanjarjenje, fantaziranje; dlakocepstvo:
    perdersi in arzigogoli zgubljati se v fantazijah, zaiti v fantaziranje

    2. pretanjena domislica