Franja

Zadetki iskanja

  • appariscēnza f vidnost, opaznost, vpadljivost
  • apparizione f prikazen
  • appartamento m stanovanje
  • appartare

    A) v. tr. (pres. apparto) ločiti, oddeliti

    B) ➞ appartarsi v. rifl. (pres. mi apparto) umakniti, umikati se, odstraniti se, oddaljiti se, izolirati se
  • appartato agg. oddaljen, samoten:
    un luogo appartato samoten kraj
  • appartenēnte

    A) agg. pripadajoč, ki pripada

    B) m, f pripadnik, pripadnica, član, članica:
    gli appartenenti al sindacato člani sindikata
  • appartenēnza f

    1. pripadnost, članstvo

    2. redko pritiklina, dodaten del, dodatna oprema, dodatek
  • appartenere* v. intr. (pres. appartēngo)

    1. pripadati, biti last:
    questa terra appartiene a mio padre ta zemlja je last mojega očeta

    2. tikati se, biti na kom, biti stvar nekoga, biti za kaj poklican:
    appartiene a me giudicare queste cose na meni je, da sodim o teh rečeh, jaz sem poklican soditi o teh rečeh

    3. biti član, biti včlanjen, pripadati:
    appartenere a una famiglia pripadati družini, biti član družine
  • appassimento m venenje, ovelost
  • appassionamento m redko strastnost, razvnetost, razvnemanje
  • appassionare

    A) v. tr. (pres. appassiono)

    1. buriti, vzbuditi, vzbujati strast:
    appassionare qcn. alla musica vzbuditi v kom strast do glasbe

    2. razžalostiti, ganiti

    B) ➞ appassionarsi v. rifl. (pres. mi appassiono)

    1. razvneti, razvnemati se; navdušiti, navduševati se:
    appassionarsi allo sport navdušiti se za šport

    2. žalostiti se, biti ganjen
  • appassionatamente avv. strastno; pristransko:
    amare appassionatamente strastno ljubiti
    giudicare appassionatamente pristransko soditi
  • appassionato

    A) agg.

    1. strasten:
    parole appassionate strastne besede

    2. navdušen

    B) m (f -ta) strasten ljubitelj, ljubiteljica; oboževalec, oboževalka:
    un appassionato della musica strasten ljubitelj glasbe
  • appassire v. intr. (pres. appassisco)

    1. veneti

    2. pren. medleti, usahniti, usihati, bledeti:
    la sua bellezza è appassita njena lepota je zbledela
  • appellabile agg. pravo izpodbiten:
    sentenza appellabile izpodbitna sodba
  • appellante

    A) agg. pritožben

    B) m, f pritožnik, pritožnica, prizivnik, prizivnica
  • appellare

    A) v. tr. (pres. appēllo) redko, knjižno imenovati

    B) ➞ appellarsi v. rifl. (pres. mi appēllo) pravo

    1. pravo vložiti priziv:
    appellarsi contro una sentenza vložiti priziv zoper sodbo

    2. sklicevati se, apelirati:
    appellarsi alla coscienza di qcn. apelirati na vest nekoga
  • appellativo

    A) agg. pravo, jezik

    1. pravo priziven

    2. jezik
    nome appellativo obče ime

    B) m

    1. častni naslov

    2. jezik obče ime

    3. vzdevek
  • appēllo m

    1. poziv, klicanje po imenih (za preverjanje navzočnosti), apel:
    fare l'appello klicati po imenih
    appello nominale poimensko klicanje (pri glasovanju)

    2. sklic (pri rednih izpitnih rokih); izpitni rok

    3. apeliranje, sklicevanje (na):
    faccio appello al vostro buon cuore apeliram na vašo dobroto
    fare appello a tutte le proprie forze pren. zbrati vse svoje moči

    4. pravo pritožba, priziv, apelacija:
    corte d'appello apelacijsko sodišče
    senz'appello brez priziva
  • appena

    A) avv. komaj, šele:
    riesco appena a muovermi komaj se premikam
    sono appena le dieci šele deset je ura

    B) cong.
    (non) appena brž ko:
    (non) appena avrò finito il mio lavoro, partirò per un viaggio brž ko bom končal delo, bom odšel na potovanje