-
appariscēnza f vidnost, opaznost, vpadljivost
-
apparizione f prikazen
-
appartamento m stanovanje
-
appartare
A) v. tr. (pres. apparto) ločiti, oddeliti
B) ➞ appartarsi v. rifl. (pres. mi apparto) umakniti, umikati se, odstraniti se, oddaljiti se, izolirati se
-
appartato agg. oddaljen, samoten:
un luogo appartato samoten kraj
-
appartenēnte
A) agg. pripadajoč, ki pripada
B) m, f pripadnik, pripadnica, član, članica:
gli appartenenti al sindacato člani sindikata
-
appartenēnza f
1. pripadnost, članstvo
2. redko pritiklina, dodaten del, dodatna oprema, dodatek
-
appartenere* v. intr. (pres. appartēngo)
1. pripadati, biti last:
questa terra appartiene a mio padre ta zemlja je last mojega očeta
2. tikati se, biti na kom, biti stvar nekoga, biti za kaj poklican:
appartiene a me giudicare queste cose na meni je, da sodim o teh rečeh, jaz sem poklican soditi o teh rečeh
3. biti član, biti včlanjen, pripadati:
appartenere a una famiglia pripadati družini, biti član družine
-
appassimento m venenje, ovelost
-
appassionamento m redko strastnost, razvnetost, razvnemanje
-
appassionare
A) v. tr. (pres. appassiono)
1. buriti, vzbuditi, vzbujati strast:
appassionare qcn. alla musica vzbuditi v kom strast do glasbe
2. razžalostiti, ganiti
B) ➞ appassionarsi v. rifl. (pres. mi appassiono)
1. razvneti, razvnemati se; navdušiti, navduševati se:
appassionarsi allo sport navdušiti se za šport
2. žalostiti se, biti ganjen
-
appassionatamente avv. strastno; pristransko:
amare appassionatamente strastno ljubiti
giudicare appassionatamente pristransko soditi
-
appassionato
A) agg.
1. strasten:
parole appassionate strastne besede
2. navdušen
B) m (f -ta) strasten ljubitelj, ljubiteljica; oboževalec, oboževalka:
un appassionato della musica strasten ljubitelj glasbe
-
appassire v. intr. (pres. appassisco)
1. veneti
2. pren. medleti, usahniti, usihati, bledeti:
la sua bellezza è appassita njena lepota je zbledela
-
appellabile agg. pravo izpodbiten:
sentenza appellabile izpodbitna sodba
-
appellante
A) agg. pritožben
B) m, f pritožnik, pritožnica, prizivnik, prizivnica
-
appellare
A) v. tr. (pres. appēllo) redko, knjižno imenovati
B) ➞ appellarsi v. rifl. (pres. mi appēllo) pravo
1. pravo vložiti priziv:
appellarsi contro una sentenza vložiti priziv zoper sodbo
2. sklicevati se, apelirati:
appellarsi alla coscienza di qcn. apelirati na vest nekoga
-
appellativo
A) agg. pravo, jezik
1. pravo priziven
2. jezik
nome appellativo obče ime
B) m
1. častni naslov
2. jezik obče ime
3. vzdevek
-
appēllo m
1. poziv, klicanje po imenih (za preverjanje navzočnosti), apel:
fare l'appello klicati po imenih
appello nominale poimensko klicanje (pri glasovanju)
2. sklic (pri rednih izpitnih rokih); izpitni rok
3. apeliranje, sklicevanje (na):
faccio appello al vostro buon cuore apeliram na vašo dobroto
fare appello a tutte le proprie forze pren. zbrati vse svoje moči
4. pravo pritožba, priziv, apelacija:
corte d'appello apelacijsko sodišče
senz'appello brez priziva
-
appena
A) avv. komaj, šele:
riesco appena a muovermi komaj se premikam
sono appena le dieci šele deset je ura
B) cong.
(non) appena brž ko:
(non) appena avrò finito il mio lavoro, partirò per un viaggio brž ko bom končal delo, bom odšel na potovanje