Franja

ventiquattro

A) agg. štiriindvajset:
entro ventiquattro ore v štiriindvajsetih urah, v roku enega dne
vengo il ventiquattro pridem štiriindvajsetega

B) m f
le ventiquattro polnoč
nel '24 štirindvajsetega leta

ventisēi agg.; m šestindvajset:
oggi è il giorno ventisei danes smo šestindvajsetega
nel '26 šestindvajsetega leta

ventitré

A) agg. triindvajset:
compiere ventitré anni dopolniti triindvajset let
oggi è il giorno ventitré danes smo triindvajsetega

B) m f
le ventitré enajst zvečer
nel '23 triindvajsetega leta
portare il cappello sulle ventitré nositi klobuk po strani

ventōtto

A) agg. osemindvajset:
oggi è il giorno ventotto danes smo osemindvajsetega

B) m osemindvajset:
sono le due e ventotto ura je dve in osemindvajset minut
nel '28 osemindvajsetega leta

ventuno

A) agg. enaindvajset:
il giorno ventuno del mese enaindvajseti, enaindvajsetega v mesecu

B) m f enaindvajset:
le ventuno deveta ura zvečer
nel '21 enaindvajsetega leta

verde

A) agg.

1. zelen (tudi ekst.):
zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze

2. ekst. zelen, nezrel

3. ekst. zelen, svež (drva)

4. pren. zelen, mlad

5. pren. krepek, čil

6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
piano verde zeleni plan

B) m

1. zelenilo, zelena barva

2. zeleni del:
essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare

3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
verde attrezzato urban. rekreacijska površina
verde pubblico mestno zelenje

4. pren. moč, mladostnost:
essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih

5. avto zelena barva (semaforja)

6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
granato verde zeleni granat
verde rame zeleni volk

vero

A) agg.

1. resničen, pravi

2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato

5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik

B) m

1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi

versare¹

A) v. tr. (pres. vērso)

1. izliti, izlivati, naliti; puščati; iztresti:
versare da bere natočiti pijače
la botte versa sod pušča
versare la farina sul tagliere stresti moko na desko za rezanje

2. ekst. liti; točiti:
versare fiumi d'inchiostro pren. veliko pisati o
versare lacrime točiti solze
versare il proprio sangue per la patria umreti za domovino

3. ekst. zliti, zlivati, razliti:
versare il brodo per terra razliti juho po tleh
versare la colpa su qcn. pren. zvaliti, zvrniti krivdo na koga

4. ekst. izlivati se (reka):
la Sava versa le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo

5. pren. zaupati, odkriti:
versare pene in seno a qcn. zaupati komu svoje tegobe

6. vplačati, plačati:
versare una rata plačati obtok
versare una somma vplačati znesek

B) ➞ versarsi v. rifl. (pres. mi vērso)

1. razliti se; raztresti se

2. zlivati se (tudi pren.)

vērso³ m

1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis

3. relig. vrstica (iz svete knjige)

4. ptičji glas; ekst. živalski glas

5. klic; krik

6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga

7. usmeritev (dlak, vlaken)

8. fiz. smer (vektorjev)

9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati

vetro m

1. steklo:
vetro comune navadno steklo
vetro armato, retinato žično steklo
vetro di Boemia češko steklo
vetro da bottiglie zeleno steklo
vetro di Jena jensko steklo
vetro latte, opalino mlečno steklo
vetro d'ottica optično steklo
vetro di sicurezza varnostno steklo
vetro soffiato votlo steklo
vetro solubile topno steklo
Palazzo di vetro steklena palača, palača OZN
avere la schiena di vetro pren. biti len
essere di vetro pren. biti kot iz stekla, biti nežen, krhek

2. steklo; steklen, steklarski izdelek:
vetro artistico umetniški steklarski izdelek
vetro cavo votlo steklo, steklenina
vetro piano ravno steklo

3. steklo, drobec stekla

4. šipa:
rompere un vetro razbiti šipo

5. kozarec:
dare nel vetro pren. veliko piti, žlampati

6. (stekleni) pokrov ure

7. miner.
vetro vulcanico vulkansko steklo

vezzoso

A) agg.

1. lep, prikupen, ljubek

2. prisiljen, narejen, afektiran

B) m (f -sa) prisiljena, narejena oseba:
quando fa la vezzosa cade nel ridicolo kadar se spakuje, se osmeši

vivere^*

A) v. intr. (pres. vivo)

1. živeti (biti pri življenju):
cessare di vivere umreti

2. živeti; preživljati se:
vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
vivere alla giornata živeti tjavendan
non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
vivere per qcn. živeti za koga
vivere a sé živeti odmaknjeno

3. živeti, obnašati se

4. pren. živeti:
vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

5. tisk
vive! ostane, stet

B) v. tr.

1. živeti; preživeti, preživljati:
vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
vivere una vita serena živeti mirno

2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

C) m (le sing.)

1. življenje:
amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

2. ekst. življenje (sredstva):
il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

vocabolario m (pl. -ri)

1. slovar, besednjak; vokabular:
vocabolario bilingue, monolingue dvojezičen, enojezičen slovar
vocabolario francese, latino francoski, latinski slovar
vocabolario illustrato, scolastico, tascabile ilustrirani, šolski, žepni slovar
consultare un vocabolario pogledati v slovar, poiskati v slovarju

2. besedišče, besedje:
vocabolario povero, ricco revno, bogato besedišče
il vocabolario dei biologi, dei chimici besedišče biologov, kemikov
è una parola che non esiste nel mio vocabolario pren. tega ne poznam, ne počnem

vuōto

A) agg.

1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje

B) m

1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno

4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine

zuppa f

1. juha; čorba:
zuppa di fagioli, di pesce, di verdura fižolova, ribja, zelenjavna juha
zuppa inglese angleška juha (slaščica)
zuppa alla pavese juha pavese
è tutt'una zuppa pren. je zmeraj eno in isto
fare la zuppa nel latte, nel vino pomakati (kruh, piškote) v mleko, v vino

2. pren. zmešnjava; mešanica, kolobocija; dolgovezno nakladanje
PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. če ni lonec, je pa pisker