Franja

Zadetki iskanja

  • dominare

    A) v. tr. (pres. dōmino)

    1. gospodovati; obvladati, obvladovati:
    dominare i mari gospodovati nad morji
    dominare una situazione obvladati položaj
    dominare una lingua pren. obvladati jezik

    2. ekst. (affascinare) očarati:
    dominare l'uditorio očarati poslušalstvo

    3. dominirati, stati nad:
    il castello domina la città grad stoji nad mestom

    4. pren. brzdati, premagovati:
    dominare gli istinti premagovati nagone

    B) v. intr.

    1. gospodovati, vladati:
    dominare sul popolo gospodovati ljudstvu

    2. odlikovati se

    3. groziti:
    una minaccia di guerra civile domina sul paese državi grozi nevarnost državljanske vojne

    4. pren. prevladati, prevladovati

    C) ➞ dominarsi v. rifl. (pres. mi dōmino) obvladati se:
    provocato, non sa dominarsi če je izzvan, se ne zna obvladati
  • dormire

    A) v. intr. (pres. dōrmo)

    1. spati:
    dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    2. spati, biti nedejaven:
    su, non dormire! daj no, zgani se!

    3. pren. biti brez skrbi:
    puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
    dormire tra due guanciali biti brez skrbi

    4. umreti, biti mrtev:
    dormire nel Signore umreti v Gospodu

    5. pren. spati, mirovati, počivati:
    i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
    la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni

    B) v. tr. prespati:
    dormire la grossa spati mirno spanje
    dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
    dormire il sonno eterno spati večno spanje
    PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka
  • dove

    A) avv.

    1. kje, kam:
    da, di dove od kod
    per dove kod

    2. kjer, kamor, koder

    3. nekje... nekje, drugje:
    dove più dove meno nekje več, drugje manj

    B) cong. če, ko:
    dove tu avessi bisogno, avvertimi če bi kaj potreboval, mi sporoči

    C) m invar. kraj, točno mesto:
    non sapere né il dove né il quando ne vedeti ne kje ne kdaj
    in ogni dove, per ogni dove vsepovsod
  • dovere*

    A) v. tr. (pres. dēvo, dēbbo)

    1. morati:
    dovete sapere che... (v povestih ipd.) bilo je nekoč...
    non dovere ne smeti

    2. biti možno, verjetno:
    deve essere mezzogiorno verjetno je poldne

    3. dolgovati, biti dolžan:
    cosa devo? koliko sem dolžan?

    B) m

    1. dolžnost; obveznost:
    il senso del dovere čut dolžnosti
    i doveri del cittadino državljanske dolžnosti

    2. primerno, pravično:
    fare le cose a dovere kaj narediti, kot se spodobi
    ha avuto il suo dovere dobil je, kar si zasluži

    3. pl. pozdravi, izrazi spoštovanja, čestitke:
    fare i propri doveri a qcn. izraziti komu spoštovanje, pozdraviti koga, čestitati komu
  • dubitare v. intr. (pres. dubito)

    1. dvomiti:
    dubitare della verità di un'affermazione dvomiti v resničnost trditve
    non dubitare che biti prepričan, da

    2. ne zaupati, dvomiti:
    dubitare di se ne zaupati vase

    3. bati se
  • durare

    A) v. intr. (pres. duro)

    1. trajati; vzdržati; obdržati se:
    stoffa che dura trpežno blago

    2. vleči, zavleči se:
    la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
    durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape

    3. trdovratno vztrajati:
    durare nello scherzo še naprej se šaliti

    B) v. tr.

    1. knjižno potrpeti, prenašati:
    durare fatica mučiti se
    durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
    durare fatica a credere težko verjeti

    2.
    durarla vzdržati:
    non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
    PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
    chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja
  • eccepire v. tr. (pres. eccepisco)

    1. oporekati, ugovarjati, izvzeti

    2. pripomniti (zlasti pravo):
    non ho nulla da eccepire nimam pripomb
    la difesa desidera eccepire ? ali ima obramba kaj pripomniti?
  • eccētera

    A) avv. in tako dalje (itd.)

    B) m avv. et cetera, itede:
    con tutti questi eccetera non si capisce molto z vsemi temi itedeji stvar ni posebno jasna
  • effētto m

    1. učinek:
    il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
    ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
    fare l'effetto di zdeti se kot:
    mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
    in effetto, in effetti v resnici
    a questo effetto zato, v ta namen
    valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
    mandare ad effetto zaključiti
    dare effetto a qcs. izvršiti kaj

    2. (validità) veljavnost:
    questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven

    3. (močen) vtis, efekt:
    è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
    cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti

    4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
    dare l'effetto a una palla rezati žogo

    5. menica, vrednostni papir

    6. fiz. efekt:
    effetto Joule Joulov efekt
    effetti speciali posebni efekti

    7. pl. stvari:
    effetti personali osebne stvari; obleka
  • egli pron.

    1. on

    2. knjižno (pleonastično)
    non è egli forse vero? ali morda ni res?
  • elucubrazione f mozganje, tuhtanje, preudarjanje (tudi iron.):
    non bisogna dar troppo peso alle sue elucubrazioni ni se treba preveč ozirati na njegovo mozganje
  • entrare

    A) v. intr. (pres. entro)

    1. vstopiti, vstopati:
    entrate! entrate! naprej!
    entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
    entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
    poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
    entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

    2. pren. vtikati se:
    smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

    3. iti, stati; vriniti se:
    il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
    il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
    entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
    è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
    c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
    un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

    4. stopiti, iti v:
    entrare in magistratura iti v sodstvo
    entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
    entrare in convento, in religione pomenišiti se

    5. pren. začeti:
    entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
    entrare in argomento iti k stvari
    entrare in ballo, in gioco vmešati se
    entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
    entrare a dire, a parlare spregovoriti
    mi entrò la paura zbal sem se
    entrare in agonia stopiti v agonijo
    entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
    entrare in bestia pobesneti
    entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
    entrare in vigore stopiti v veljavo
    entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

    B) m začetek (časovnega obdobja):
    sull'entrare della primavera na začetku pomladi
  • ērba f bot.

    1. trava:
    erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
    erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
    erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
    erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
    erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
    erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
    punto erba obrt stebelni vbod
    in erba v klici
    dottore in erba bodoči doktor
    fare l'erba kositi travo
    fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
    dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
    questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
    non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
    campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
    PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena

    2.
    erbe pl. zelenjava:
    piazza delle erbe zelenjavna tržnica
    erbe aromatiche dišave
    erbe medicinali zdravilna zelišča

    3. žarg. trava (marihuana, hašiš)
  • escluso agg. izključen:
    nessuno escluso vsi brez izjeme
    non escluso ne izključno
  • ēsito m

    1. izhod

    2. prodaja:
    questi prodotti non hanno esito ti proizvodi se ne prodajajo

    3. admin. odgovor:
    dare esito a una lettera odgovoriti na pismo

    4. izid, uspeh, konec:
    l'esito degli esami izid izpitov
  • ēssere*1

    A) v. intr. (pres. sono)

    1. biti, obstajati:
    Dio è Bog je
    Dio non è Boga ni
    bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
    non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

    2. živeti:
    c'era una volta živel je nekoč
    Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

    3. biti, zgoditi se:
    sarà quel che sarà kar bo, pa bo
    che sarà di me? kaj bo z mano?
    che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

    4. biti, priti:
    fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
    un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
    ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
    ci sei? pren. pog. jasno?

    5. biti; nahajati se, živeti v:
    allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
    essere al sicuro biti na varnem
    essere nei guai biti v škripcih
    siamo alle solite! pa smo spet tam!
    essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
    che ora è? koliko je ura?
    da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

    6. biti (kot kopulativni glagol):
    la balena è un mammifero kit je sesalec
    come se niente fosse meni nič tebi nič

    7. pog. tehtati:
    il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
    quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

    B) (v raznih predložnih zvezah)

    1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
    essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
    essere in gran numero biti v velikem številu
    essere in forse, in dubbio biti v dvomu
    se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
    essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
    essere di turno biti na vrsti
    essere di Trieste biti iz Trsta
    questo non è da voi to vam ni podobno
    essere di ritorno vračati se
    essere da più, da meno več, manj veljati

    2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
    è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
    è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
    non c'è nulla da dire ni kaj reči
    c'è da piangere človek bi se zjokal

    3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
    siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

    4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
    per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
    per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

    5. v. intr. impers.
    è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
    è come tu dici tako je, kot praviš
    beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi
  • ēstro m

    1. zool. zolj (Oestrus):
    estro bovino goveji zolj (Hypodermum bovis)

    2. zanos, polet, spodbuda:
    estro oratorio govorniški zanos

    3. navdih, nagnjenje:
    scrivere, comporre seguendo l'estro pisati, komponirati po navdihu

    4. muha, muhast:
    agire secondo l'estro e non secondo la ragione delati, kot ti pride na misel, ne po pameti
    a estro po razpoloženju
  • ētte m (samo sing.)

    1. pog. nič (v nikalnih stavkih):
    non ci capisco un ette prav nič ne razumem

    2. pog. malo:
    c'è mancato un ette che non finisse per terra malo je manjkalo, pa bi padel
  • faccia f (pl. -ce)

    1. obraz:
    perdere la faccia osramotiti se
    salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
    uomo a due facce dvoličnež
    aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
    voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
    in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
    a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
    guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
    dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
    alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
    alla faccia tua! vulg. ti pezde!

    2. izraz, poteze:
    una faccia patibolare obraz hudodelca
    faccia da galantuomo pošten obraz
    fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
    faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

    3. stran, pročelje:
    la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
    sulla faccia della terra na zemeljskem površju
    l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
    l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
    le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

    4. mat. ploskev
  • fantasia f

    1. fantazija, domišljija, fantaziranje:
    fantasia fervida bujna domišljija

    2. muha, kaprica, želja:
    non dar peso alle sue fantasie ne oziraj se na njegove muhe
    avere fantasia di qcs. zaželeti si česa
    andare a fantasia biti všeč

    3. obl.
    abito di fantasia, abito fantasia domiselna, nenavadna obleka

    4. glasba fantazija