Franja

Zadetki iskanja

  • gemēllo

    A) agg.

    1. dvojčičen:
    fratelli gemelli brata dvojčka

    2. podoben, popolnoma enak:
    anime gemelle sorodni duši

    B) m

    1. dvojček:
    si somigliano come due gemelli podobna sta si kot dvojčka

    2. (zlasti v pl.) manšetni gumbi
  • gentiluōmo m (pl. -mini)

    1. star. plemič; žlahtnik, plemenitaš:
    gentiluomo di corte dvorni komornik, dvorjan

    2. gospod; gentleman:
    si comporta sempre da gentiluomo vedno se vede kot pravi gentleman
  • ghiro m

    1. zool. polh (Glis glis)

    2.
    dormire come un ghiro pren. spati kot polh
  • giglio m (pl. -gli)

    1. bot. bela lilija (Lilium candidum)
    giglio gentile turška lilija (Lilium martagon)

    2. zool.
    giglio di mare morska lilija, aktinija (Actinia)

    3. pren. lilija:
    pura come un giglio čista kot bela lilija (dekle)
  • ginōcchio m (pl. -chi, f -chia)

    1. anat. koleno:
    articolazione del ginocchio kolenski zglob
    piegare il ginocchio poklekniti; pren. upogniti koleno, ponižati se
    stare in ginocchio klečati
    gettarsi alle ginocchia di qcn. vreči se komu pred noge
    mettere in ginocchio qcn. koga premagati, spraviti koga na kolena
    far venire il latte alle ginocchia biti hudo dolgočasen, biti zabit kot tele

    2. koleno (del hlač)

    3. tehn. koleno:
    a ginocchio kolenast

    4. srednji del vesla
  • giocare, giuocare

    A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)

    1. igrati, igrati se:
    giocare a palla žogati se
    giocare a bocce balinati
    giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
    giocare alle carte kartati
    giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
    giocare con le parole pren. igrati se z besedami
    giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
    a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
    gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo

    2. igrati (na), staviti:
    giocare al totocalcio igrati športno napoved
    giocare forte visoko staviti

    3. šport igrati:
    giocare a tennis igrati tenis
    giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
    giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
    giocare alla destra igrati na desnem krilu

    4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
    il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi

    5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
    in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča

    B) v. tr.

    1. igrati (s čim, na kaj):
    giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
    giocare tutte le carte igrati na vse karte
    giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti

    2. staviti (pri igri):
    giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
    giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
    ci giocherei la camicia pren. glavo stavim

    3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
    con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
    si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino

    4. premikati:
    giocare il ginocchio premikati koleno

    5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
    ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo
  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
  • giro

    A) m

    1. krog; obod, obseg:
    il giro delle mura krog obzidja
    prendere in giro pren. norčevati se, šaliti se
    distaccare, battere di un giro l'avversario šport prehiteti nasprotnika za cel krog

    2. kroženje, vrtenje, obrat:
    i giri dei pianeti kroženje planetov
    i giri del motore obrati motorja
    giro di vite pren. omejitveni poseg, restrikcija
    essere su di giri biti razvnet, razpoložen
    essere giù di giri biti potrt, pobit
    giro d'orizzonte pren. splošen pregled, pregled v glavnih črtah
    giro di boa pren. odločilen preobrat

    3. pot, obhod:
    il giro del medico per le visite zdravniška vizita
    fare un giro turistico dei laghi napraviti turističen izlet k jezerom
    giro artistico šport umetniška turneja
    donna di giro prostitutka

    4. ekst. pot, hoja, sprehod:
    andare in giro iti na potep
    fare un giro in città iti po mestu

    5. šport (kolesarska, avtomobilska) dirka:
    giro d'Italia dirka po Italiji
    giro di Francia dirka po Franciji

    6. obtok, kroženje, pot, potek:
    il giro del denaro denarni obtok
    il giro della pratica admin. potek zadeve, postopek v zadevi
    mettere in giro voci tendenziose širiti tendenciozne govorice

    7. pren. časovno obdobje:
    nel giro di tre mesi si ammalò e morì v treh mesecih je zbolel in umrl

    8. vrsta, izmena:
    è il vostro giro vi ste na vrsti

    9. krog, krogi, področje, okolje:
    il giro dello spionaggio industriale področje industrijskega vohunstva
    essere nel giro degli stupefacenti biti vpleten v trgovino z mamili
    un giro losco sumljivi ljudje, sumljiva druščina
    essere nel giro imeti trdno zaslombo, imeti dobre zveze

    10. pren. poslovanje:
    giro d'affari poslovni promet, realizacija

    B) agg. mat.
    angolo giro polni kot
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • giumēlla f prgišče:
    una giumella di farina prgišče moke
    quattrini a giumelle denarcev kot pečka
  • goccia f (pl. -ce)

    1. kaplja:
    una goccia d'acqua vodna kaplja
    gocce pl. absol. dež:
    cominciano a cadere le prime gocce začenja deževati
    somigliarsi come due gocce d'acqua pren. biti si podoben kot kaplja kaplji
    la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob
    fino all'ultima goccia pren. do zadnje kaplje
    a goccia a goccia po kapljicah

    2. pren. kapljica:
    lasciami una goccia di caffè pusti mi kapljico kave

    3. brušen kamen kapljičaste oblike:
    orecchini a goccia kapljičasti uhani
  • gonfio

    A) agg. (m pl. -fi)

    1. nabrekel, nabuhel:
    occhi gonfi di pianto od joka nabrekle oči
    fiume, torrente gonfio narasla reka, narasel hudournik
    stomaco gonfio napet želodec
    andare a gonfie vele pren. napredovati s polno paro, iti kot po maslu, kot namazano

    2. poln, prekipevajoč, napihnjen:
    individuo gonfio di superbia prevzeten človek

    3. pren. nabrekel, nabuhel:
    stile gonfio nabrekel slog

    4. pren. nadut, domišljav, napihnjen

    5. slabš. noseč:
    donna gonfia noseča ženska

    B) m nabreklina, štrlina, guba:
    l'abito gli faceva un gonfio sulla spalla obleka mu je štrlela na rami
  • gragnōla f

    1. meteor. huda toča; babje pšeno

    2. pren. toča:
    una gragnola di pugni toča udarcev

    3. kulin. ➞ grandine
    PREGOVORI: suocera e nuora tempesta e gragnola preg. tašča in snaha sta kot neurje in toča
  • grande

    A) agg.

    1. velik:
    sala grande velika dvorana
    fare grandi viaggi veliko potovati
    avere un gran giro d'affari imeti velik promet
    avere una gran sete biti hudo žejen
    lettera grande velika črka
    famiglia grande številna družina
    andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
    onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
    il grande Galilei veliki Galilei
    Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
    gran ciambellano veliki komornik

    2. visok, velik, krepek:
    è un uomo grande krepek mož je

    3. velik, svečan, pomemben:
    il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
    Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
    gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
    il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

    4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
    un gran bugiardo hud, velik lažnivec

    5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
    un gran bel quadro zelo lepa slika

    B) m (tudi f)

    1. odrasel, odrasla oseba:
    si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
    cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

    2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
    i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
    farsi grande bahati se, domišljati si

    3. hist. grand:
    grande di Spagna španski grand

    4. veliko, sijajno, veličina:
    ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
    riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
    fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno
  • granito2 m miner. granit:
    duro come il granito pren. trd kot granit
    volontà di granito neomajna volja
  • grēve agg.

    1. težek; soparen:
    greve come piombo težek kot svinec
    aria greve soparen zrak

    2. knjižno boleč, mučen
  • grillo m

    1. zool. čriček (Gryllus campestris)
    mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
    cervello di grillo pren. kurja pamet
    andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
    grillo parlante pren. modrec, moralizator
    indovinala grillo! bogve kako bo!
    non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati

    2. pren. muha:
    avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
    gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je
  • grinza f guba:
    faccia piena di grinze čisto zguban obraz
    non fa una grinza (obleka) je kot ulita
    il ragionamento non fa una grinza razmišljanje je brezhibno
  • grōssa f

    1. gros, veliki ducat, 144 kosov

    2.
    dormire della grossa pren. spati kot ubit
  • guardare

    A) v. tr. (pres. guardo)

    1. gledati:
    guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
    guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
    guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
    non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
    guarda! guarda! glej, glej!
    guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
    stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
    che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

    2. pazljivo gledati, opazovati:
    guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

    3. paziti (na), varovati, braniti:
    Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
    guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

    B) v. intr.

    1. gledati, paziti (na):
    guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

    2. gledati, paziti, potruditi se:
    guarda di studiare glej, da se boš učil

    3. gledati proti, biti obrnjen proti:
    le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

    C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

    1. gledati se:
    guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

    2. vzdržati se, varovati se:
    guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
    guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
    guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

    3.
    si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
    stare a guardarsi pren. stati križemrok
    non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati