gemēllo
A) agg.
1. dvojčičen:
fratelli gemelli brata dvojčka
2. podoben, popolnoma enak:
anime gemelle sorodni duši
B) m
1. dvojček:
si somigliano come due gemelli podobna sta si kot dvojčka
2. (zlasti v pl.) manšetni gumbi
Zadetki iskanja
- gentiluōmo m (pl. -mini)
1. star. plemič; žlahtnik, plemenitaš:
gentiluomo di corte dvorni komornik, dvorjan
2. gospod; gentleman:
si comporta sempre da gentiluomo vedno se vede kot pravi gentleman - ghiro m
1. zool. polh (Glis glis)
2.
dormire come un ghiro pren. spati kot polh - giglio m (pl. -gli)
1. bot. bela lilija (Lilium candidum)
giglio gentile turška lilija (Lilium martagon)
2. zool.
giglio di mare morska lilija, aktinija (Actinia)
3. pren. lilija:
pura come un giglio čista kot bela lilija (dekle) - ginōcchio m (pl. -chi, f -chia)
1. anat. koleno:
articolazione del ginocchio kolenski zglob
piegare il ginocchio poklekniti; pren. upogniti koleno, ponižati se
stare in ginocchio klečati
gettarsi alle ginocchia di qcn. vreči se komu pred noge
mettere in ginocchio qcn. koga premagati, spraviti koga na kolena
far venire il latte alle ginocchia biti hudo dolgočasen, biti zabit kot tele
2. koleno (del hlač)
3. tehn. koleno:
a ginocchio kolenast
4. srednji del vesla - giocare, giuocare
A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)
1. igrati, igrati se:
giocare a palla žogati se
giocare a bocce balinati
giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
giocare alle carte kartati
giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
giocare con le parole pren. igrati se z besedami
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo
2. igrati (na), staviti:
giocare al totocalcio igrati športno napoved
giocare forte visoko staviti
3. šport igrati:
giocare a tennis igrati tenis
giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
giocare alla destra igrati na desnem krilu
4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi
5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča
B) v. tr.
1. igrati (s čim, na kaj):
giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
giocare tutte le carte igrati na vse karte
giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti
2. staviti (pri igri):
giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
ci giocherei la camicia pren. glavo stavim
3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino
4. premikati:
giocare il ginocchio premikati koleno
5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo - giorno m
1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi
2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan
3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna - giro
A) m
1. krog; obod, obseg:
il giro delle mura krog obzidja
prendere in giro pren. norčevati se, šaliti se
distaccare, battere di un giro l'avversario šport prehiteti nasprotnika za cel krog
2. kroženje, vrtenje, obrat:
i giri dei pianeti kroženje planetov
i giri del motore obrati motorja
giro di vite pren. omejitveni poseg, restrikcija
essere su di giri biti razvnet, razpoložen
essere giù di giri biti potrt, pobit
giro d'orizzonte pren. splošen pregled, pregled v glavnih črtah
giro di boa pren. odločilen preobrat
3. pot, obhod:
il giro del medico per le visite zdravniška vizita
fare un giro turistico dei laghi napraviti turističen izlet k jezerom
giro artistico šport umetniška turneja
donna di giro prostitutka
4. ekst. pot, hoja, sprehod:
andare in giro iti na potep
fare un giro in città iti po mestu
5. šport (kolesarska, avtomobilska) dirka:
giro d'Italia dirka po Italiji
giro di Francia dirka po Franciji
6. obtok, kroženje, pot, potek:
il giro del denaro denarni obtok
il giro della pratica admin. potek zadeve, postopek v zadevi
mettere in giro voci tendenziose širiti tendenciozne govorice
7. pren. časovno obdobje:
nel giro di tre mesi si ammalò e morì v treh mesecih je zbolel in umrl
8. vrsta, izmena:
è il vostro giro vi ste na vrsti
9. krog, krogi, področje, okolje:
il giro dello spionaggio industriale področje industrijskega vohunstva
essere nel giro degli stupefacenti biti vpleten v trgovino z mamili
un giro losco sumljivi ljudje, sumljiva druščina
essere nel giro imeti trdno zaslombo, imeti dobre zveze
10. pren. poslovanje:
giro d'affari poslovni promet, realizacija
B) agg. mat.
angolo giro polni kot - giù
A) avv.
1. dol, doli:
scendi subito giù! pridi takoj dol!
venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
mettere giù odložiti:
mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
venire giù ekst. podreti se:
non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!
2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše
3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
giù da quella sedia! dol s stola!
giù le mani! roke dol!
giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
e giù botte da orbi nato pa so padle batine
4.
in giù navzdol:
è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol
5.
da, di giù od spodaj:
il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
da giù in su od spodaj navzgor
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani
6.
su per giù, giù di lì približno, nekako:
ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo
B) prep.
giù per po:
se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi - giumēlla f prgišče:
una giumella di farina prgišče moke
quattrini a giumelle denarcev kot pečka - goccia f (pl. -ce)
1. kaplja:
una goccia d'acqua vodna kaplja
gocce pl. absol. dež:
cominciano a cadere le prime gocce začenja deževati
somigliarsi come due gocce d'acqua pren. biti si podoben kot kaplja kaplji
la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob
fino all'ultima goccia pren. do zadnje kaplje
a goccia a goccia po kapljicah
2. pren. kapljica:
lasciami una goccia di caffè pusti mi kapljico kave
3. brušen kamen kapljičaste oblike:
orecchini a goccia kapljičasti uhani - gonfio
A) agg. (m pl. -fi)
1. nabrekel, nabuhel:
occhi gonfi di pianto od joka nabrekle oči
fiume, torrente gonfio narasla reka, narasel hudournik
stomaco gonfio napet želodec
andare a gonfie vele pren. napredovati s polno paro, iti kot po maslu, kot namazano
2. poln, prekipevajoč, napihnjen:
individuo gonfio di superbia prevzeten človek
3. pren. nabrekel, nabuhel:
stile gonfio nabrekel slog
4. pren. nadut, domišljav, napihnjen
5. slabš. noseč:
donna gonfia noseča ženska
B) m nabreklina, štrlina, guba:
l'abito gli faceva un gonfio sulla spalla obleka mu je štrlela na rami - gragnōla f
1. meteor. huda toča; babje pšeno
2. pren. toča:
una gragnola di pugni toča udarcev
3. kulin. ➞ grandine
PREGOVORI: suocera e nuora tempesta e gragnola preg. tašča in snaha sta kot neurje in toča - grande
A) agg.
1. velik:
sala grande velika dvorana
fare grandi viaggi veliko potovati
avere un gran giro d'affari imeti velik promet
avere una gran sete biti hudo žejen
lettera grande velika črka
famiglia grande številna družina
andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
il grande Galilei veliki Galilei
Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
gran ciambellano veliki komornik
2. visok, velik, krepek:
è un uomo grande krepek mož je
3. velik, svečan, pomemben:
il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj
4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
un gran bugiardo hud, velik lažnivec
5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
un gran bel quadro zelo lepa slika
B) m (tudi f)
1. odrasel, odrasla oseba:
si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?
2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
farsi grande bahati se, domišljati si
3. hist. grand:
grande di Spagna španski grand
4. veliko, sijajno, veličina:
ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno - granito2 m miner. granit:
duro come il granito pren. trd kot granit
volontà di granito neomajna volja - grēve agg.
1. težek; soparen:
greve come piombo težek kot svinec
aria greve soparen zrak
2. knjižno boleč, mučen - grillo m
1. zool. čriček (Gryllus campestris)
mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
cervello di grillo pren. kurja pamet
andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
grillo parlante pren. modrec, moralizator
indovinala grillo! bogve kako bo!
non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati
2. pren. muha:
avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je - grinza f guba:
faccia piena di grinze čisto zguban obraz
non fa una grinza (obleka) je kot ulita
il ragionamento non fa una grinza razmišljanje je brezhibno - grōssa f
1. gros, veliki ducat, 144 kosov
2.
dormire della grossa pren. spati kot ubit - guardare
A) v. tr. (pres. guardo)
1. gledati:
guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
guarda! guarda! glej, glej!
guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?
2. pazljivo gledati, opazovati:
guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski
3. paziti (na), varovati, braniti:
Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči
B) v. intr.
1. gledati, paziti (na):
guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve
2. gledati, paziti, potruditi se:
guarda di studiare glej, da se boš učil
3. gledati proti, biti obrnjen proti:
le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg
C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)
1. gledati se:
guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu
2. vzdržati se, varovati se:
guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet
3.
si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
stare a guardarsi pren. stati križemrok
non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati