Franja

Zadetki iskanja

  • molto

    A) avv. mnogo, veliko:
    parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
    non molto malo, prav malo
    molto ma molto zelo veliko
    né molto né poco sploh ne

    B) agg.

    1. mnog:
    a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev

    2. velik; dolg:
    essere di molto aiuto veliko pomagati
    dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel

    3. preveč

    4. (v raznih eliptičnih izrazih)
    a dir molto kvečjemu
    fra non molto kmalu
    or non è molto pred kratkim
  • mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)

    1. ugrizniti, gristi:
    mordere il freno pren. težko prenašati
    mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
    mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

    2. nagristi, razjedati:
    l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

    3. pren. zaslužiti

    4. pren. zajedati se (v); mučiti:
    un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
    il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
  • mōrso m

    1. ugriz, pik; ujedanje:
    dar di morso ugrizniti; pren. užaliti

    2. grižljaj

    3. pren. cik, cikanje:
    il morso dell'aceto cikanje kisa

    4. pren. zbodljaj:
    sente il morso dell'invidia žre ga zavist

    5. pren. udarec, napad

    6. brzda, žvala:
    mettere il morso a qcn. natakniti nagobčnik; koga obvladati, obrzdati
    allentare il morso pren. popustiti brzde

    7. bot.
    morso di rana žabji šejek (Hydrocharis morsus ranae)
  • mosca

    A) f

    1. zool. hišna muha (Musca domestica):
    mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
    mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
    mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
    mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
    mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

    2.
    essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
    fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
    morire come le mosche pren. cepati kot muhe
    non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
    saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
    mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

    3. pren. tečnež, nadležnež:
    mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

    4. kozmet. (lepotna) muha

    5. rib. muha

    6.
    mosca cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
    non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

    B) agg. invar. šport mušje kategorije

    C) m invar. šport atlet mušje kategorije
  • muōvere*

    A) v. tr. (pres. muōvo)

    1. premakniti, premikati; gibati:
    muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
    muovere la testa prikimati, odkimati
    muovere la coda mahati z repom
    muovere i primi passi shoditi
    non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

    2.
    muovere una macchina pognati stroj
    muovere una causa a qcn. koga tožiti
    muovere un inganno nastaviti past
    muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
    muovere un rimprovero pokarati, grajati

    3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
    muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
    una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
    non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

    4. šah napraviti potezo

    B) v. intr.

    1. kreniti; iti (proti):
    la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

    2. začeti, začenjati; pren. izhajati

    C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

    1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
    nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

    2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

    3. pren. upreti se

    4. biti ganjen:
    muoversi a pietà usmiliti se
    muoversi a sdegno biti ogorčen
  • nido

    A) m

    1. gnezdo:
    far nido gnezditi; ekst. pren. ugnezditi se, namestiti se, naseliti se

    2. pren. gnezdo, dom; ekst. domovina, domačija; slabš. gnezdo, leglo:
    un nido di briganti razbojniško gnezdo

    3. pren. gnezdo, postojanka:
    nido di mitragliatrici voj. strojniško gnezdo

    4.
    nido d'ape tekstil frotir
    a nido d'ape satast
    nido di uccello bot. gnezdovica (Neottia nidus avis)

    5. obrt satasti vbod

    6. kulin. gnezdo (vrsta testenin)
    PREGOVORI: a ogni uccello il suo nido par bello preg. dober domek, če ga tudi ni več kakor za en bobek

    B) agg. invar.
    asilo nido otroške jasli
  • nonostante

    A) prep. kljub:
    nonostante la pioggia è uscito senza ombrello kljub dežju je šel z doma brez dežnika

    B) cong.
    nonostante, nonostante che čeprav, čeravno:
    non ha mollato nonostante (che) tutti cercassero di convincerlo ni popustil, čeprav so ga vsi poskušali prepričati
  • nuōvo

    A) agg.

    1. nov:
    addobbato a nuovo nanovo okrašen
    casa nuova nova hiša
    cose nuove novosti, novotarije
    di nuovo, di bel nuovo spet, ponovno
    generazione nuova današnja mladina
    nuovo ricco novopečeni bogataš, parveni
    nuovo di zecca povsem nov
    sposi nuovi novoporočenca
    tempi nuovi novi časi
    essere come nuovo biti kot nov, nerabljen

    2. nov, skorajšnji:
    anno nuovo novo leto

    3.
    faccia nuova nov obraz
    non mi riesce nuovo od nekod ga poznam, zdi se mi, da sem ga že nekje videl

    4. nov, prenovljen:
    rimettere a nuovo prenoviti, na novo predelati

    5. nov, drug

    6.
    nuovo del mestiere novinec, začetnik
    essere nuovo a qcs. s čim se ukvarjati od nedavnega
    PREGOVORI: anno nuovo vita nuova preg. novo leto, novo življenje

    B) m (le sing.)

    1. novo, novost

    2. trgov. novo; novost, novi izdelek
  • nutrire

    A) v. tr. (pres. nutro, nutrisco)

    1. hraniti; prehranjevati; ekst. vzdrževati

    2. pren. bogatiti; hraniti, rediti:
    nutrire una serpe in seno rediti kačo v nedrih

    3. knjižno dojiti

    4. pren. gojiti:
    nutrire amore, odio, fiducia, sfiducia gojiti ljubezen, sovraštvo, zaupanje, nezaupanje do
    nei suoi riguardi nutro qualche sospetto imam pomisleke o njem, malo ga sumim

    B) ➞ nutrirsi v. rifl. (pres. mi nutro, nutrisco) hraniti se (tudi pren.)
  • occupare

    A) v. tr. (pres. ōccupo)

    1. zasesti; zavzeti; okupirati:
    il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
    occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
    occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
    occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

    2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
    occupare la carica di segretario biti tajnik
    l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

    3. zasesti, zasedati prostor:
    le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
    occupare la vista pren. ovirati pogled

    4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
    occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

    B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

    1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
    occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
    occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

    2. zaposliti, zaposlovati se:
    occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

    3. (impicciarsi) vtikati nos:
    occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
  • palpitazione f

    1. med. palpitacija, razbijanje srca

    2. pren. ganjenost, vznemirjenost:
    al vederlo mi è venuta una palpitazione che non ti dico ko sem ga videl(a), sem bil(a) nepopisno vznemirjen(a), ganjen(a)
  • panca f klop:
    consumare le panche dell'osteria pren. posedati po gostilni
    far ridere, far scappare le panche pren. delati grobe napake, polomiti ga
    panche della scuola šolske klopi
    scaldare le panche pren. greti klopi, lenariti
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • passo1 m

    1. korak:
    passi malfermi, sicuri negotovi, odločni koraki
    passo dell'oca voj. gosji korak
    a gran passi pren. naglo
    a passi da gigante pren. z orjaškimi koraki
    allungare il passo pospešiti korak
    dare un passo avanti, indietro iti korak naprej, korak nazaj
    fare il passo più lungo della gamba pren. previsoko ciljati, precenjevati svoje sposobnosti
    primi passi prvi koraki (tudi pren.);
    a ogni passo pren. na vsakem koraku
    passo passo, un passo dopo l'altro korak za korakom (tudi pren.);
    segnare il passo pren. stopicati na mestu
    tornare sui propri passi vrniti se nazaj; pren. začeti znova
    fare due, quattro passi sprehoditi se

    2. korak (prostorska oddaljenost):
    a pochi passi da qui tu blizu
    essere a un passo da qcs. biti tik pred tem, da kaj dosežeš

    3. korak, hoja:
    di passo, a passo d'uomo korakoma
    di buon passo hitro
    a passo di lumaca po polževo
    di pari passo enako, hkrati, istočasno
    di questo passo pren. če bo šlo tako naprej
    e via di questo passo pren. pog. in tako naprej
    al passo con v koraku s, z
    mettersi al passo con i tempi iti v korak s časom; ekst. stopinja

    4. korak (pri plesu); ples

    5. pren. korak, pobuda, odločitev; poskus:
    fare i passi necessari per qcs. storiti potrebne korake za
    un passo rischioso tvegana odločitev, tvegan korak
    fare un passo falso napraviti napačno potezo, narobe se odločiti; polomiti ga
    fare il gran passo pren. sprejeti usodno odločitev

    6. pren. odlomek; glasba pasaža

    7. korak (dolžinska mera)

    8. strojn. korak

    9. film
    film a passo normale navadni film
    film a passo ridotto ozki film
  • patibolo m morišče; vislice:
    faccia da patibolo obešenjaški obraz
    mandare qcn. al patibolo obsoditi koga na vislice
    pare che vada al patibolo kot da bi ga gnali na morišče
  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno
  • persōna f

    1. oseba; osebnost:
    una persona simpatica simpatična oseba
    in persona osebno, sam
    è la bontà in persona sama dobrota ga (je) je, poosebljena dobrota je
    di persona osebno:
    conoscere di persona osebno poznati

    2. telo, postava:
    essere mal fatto di persona biti slabo grajen, grde postave

    3. pravo oseba:
    persona fisica, giuridica fizična, pravna oseba

    4. relig. oseba (sv. Trojice)

    5. jezik oseba:
    nomi di persona osebna imena
    in prima persona v prvi osebi (tudi ekst.)
  • personificato agg. poosebljen, utelešen:
    è la bontà personificata sama dobrota ga je, je poosebljena dobrota
  • piombare1 v. intr. (pres. piombo)

    1. planiti na

    2. pasti (v); naleteti (na), zadeti:
    piombare nella disperazione pasti v obup
    gli è piombata addosso una sciagura zadela ga je huda nesreča
  • pizzicare

    A) v. tr. (pres. pizzico)

    1. vščipniti, ščipati

    2. pičiti, pikati

    3. glasba trzati s prstom

    4. pog. zalotiti; ujeti:
    la polizia lo ha pizzicato sul fatto policija ga je ujela na delu

    5. pren. dražiti; zbosti, zbadati

    B) v. intr.

    1. zasrbeti (tudi pren.)

    2. biti pikanten

    3. pren.
    pizzicare di dišati po

    C) ➞ pizzicarsi v. rifl. (pres. mi pizzico) zbadati se; dražiti se