sale m
1. kem. sol:
sale comune, da cucina kuhinjska sol
sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
sale marino morska sol
sali di tintura belilne soli
sali dišeča sol
2. sol, natrijev klorid:
sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
sale fino, grosso fina, debela sol
color di pepe e sale sivkast
un pizzico di sale ščepec soli
essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
essere giusto di sale biti primerno slan
non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
sapere di sale pren. biti grenak
va bene di sale? ali je zadosti slano?
3. agr. dušikovo gnojilo:
dare il sale pognojiti
4. pren. pamet, razsodnost:
non avere sale in zucca biti nerazsoden
5. pren. duhovitost, zbadljivost:
parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje
6. pesn. morje
Zadetki iskanja
- sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - sapore m
1. okus; okusnost:
sapore buono, cattivo, dolce, amaro dober, slab, sladek, grenak okus
sapore forte, piccante močen, pikanten okus
cibo senza sapore jed brez okusa
dare sapore a qcs. narediti kaj okusnejše
2. pren. priokus; absol. živahnost, barvitost, obarvanost:
parole di sapore amaro besede z grenkim priokusom
dare sapore a qcs. narediti kaj mikavno, zanimivo
3. fiz. kvantno število leptonov
4.
sapori kulin. nareč. dišave, začimbe
5. kulin. nareč. omaka, aromatična začimba - sbando m
allo sbando publ. brez vodstva, pasiven:
un partito allo sbando stranka brez vodstva, prepuščena toku dogodkov - scioperato
A) agg. brezdelen, len, postopaški
B) m (f -ta) brezdelnež, lenuh, postopač:
fare una vita da scioperato živeti brez dela, postopati - scopērto
A) agg.
1. odkrit
2. gol:
a capo scoperto razoglav
3. ekon. nepokrit:
assegno scoperto nepokriti ček
4. viden:
giocare a carte scoperte igrati z odprtimi kartami (tudi pren.)
5. pren. odkrit, iskren:
a viso scoperto odkrito
alla scoperta odkrito, javno
B) m
1.
dormire allo scoperto spati na prostem, pod vedrim nebom
agire allo scoperto pren. eksponirati se
2. ekon. prekoračitev (konta)
vendita allo scoperto prodaja brez kritja
andare allo scoperto prekoračiti konto - secco
A) agg. (m pl. -chi)
1. suh, presušen; ekst. trd:
terra secca suha zemlja
pane secco suh kruh
2. suh, mršav:
essere secco come uno stecco biti suh kot prekla
3. pren. neprijazen, nevljuden:
maniere secche neprijazne manire
4. pren. kratek, nenaden, čist:
accidente, colpo secco kap
fare secco qcn. koga na mestu ubiti
restarci secco na mestu umreti
5. suh (vino)
6. ekon.
cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)
B) m
1. suho, suho mesto:
tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka
2. suša
3.
a secco na suho, suh
lavatura a secco kemično čiščenje
muro a secco gradb. suhi zid
pittura a secco umet. seko tehnika - segno m
1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se
2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki
3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje
4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero
5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno
6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa
7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru - sēmplice1
A) agg.
1. enojen:
filo semplice enojna nit
partita semplice enojno knjigovodstvo
2. prost, nesestavljen; navaden:
caffè semplice navadna kava; žarg. kava brez
3. navaden, enostaven, lahek
4. preprost:
gusti semplici preprosti okusi
5. iskren, pristen; naiven; ekst. trapast:
ragazzo semplice e buono iskren in dober fant
che anima semplice! bedak pa tak!
6. (pred samostalnikom) samo, le:
basta una semplice firma dovolj je le podpis
questa è ignoranza pura e semplice to je čista nevednost
7. (za samostalnikom) nižji:
soldato semplice navadni vojak
8. jezik kratek
B) m, f preprostež; naivnež, naivna ženska - separato
A) agg.
1.
in separata sede zasebno, brez prič, na štiri oči
2. ločen
B) m (f -ta) ločenec, ločenka - sfogo m (pl. -ghi)
1. odvod, odtok; zračna odprtina; odtok:
senza sfogo zaprt (prostor)
2. izhod; dostop:
un paese senza sfogo sul mare dežela brez dostopa do morja
3. pren. izliv; dušek:
dare sfogo al dolore dati duška žalosti
4. pog. izpuščaj - sōldo m
1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare
3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati
4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.) - sparare2
A) v. tr. (pres. sparo)
1. ustreliti, streljati:
sparare un colpo in aria ustreliti v zrak
spararsi un colpo ustreliti se
sparare una fucilata ustreliti s puško
2.
sparare calci, pugni brcati, udariti s pestjo
sparare in rete šport streljati na vrata
3. pren. ustreliti, streljati (kozle), klatiti:
spararle grosse debele klatiti
sparare una notizia in prima pagina publ. dati novici poseben poudarek
B) v. intr. ustreliti, streljati:
spararsi ustreliti se
sparare nel mucchio pren. streljati vsevprek, na slepo
sparare a salve streljati v salvah
sparare a vista streljati brez opozorila
sparare a zero streljati naravnost; pren. prerešetati koga z vprašanji; neusmiljeno kritizirati - spasso m
1. zabava:
per spasso za zabavo
darsi agli spassi vdajati se brezdelju, zabavati se
prendersi spasso di qcn. norčevati se iz koga
2. pren. zabavnež
3. (kratek) sprehod:
andare a spasso iti na sprehod
essere a spasso pren. biti brez dela
mandare qcn. a spasso znebiti se koga, spraviti koga spod nog
mandare a spasso qcn. pren. briti norce iz koga
va' a spasso! pojdi k vragu! - spianato
A) agg.
1. zravnan, zglajen
2.
canto spianato glasba petje brez zanosa
B) m ploščad - spiattellato agg. odkrito izrečen, izblebetan:
alla spiattellata odkrito, brez obzirov - spiccio agg. (m pl. -ci, f pl. -ce) hiter, pospešen:
andare per le spicce opraviti kaj na hitro, brez ceremonij - spigionato agg. neoddan (stanovanje)
avere l'ultimo piano spigionato pren. toskansko biti brez pameti, nerazsoden - spina f
1. trn
2. bodica
3.
spine pl. bodičje, bodičevje; trnata veja
4. pren. trn, muka:
ho una spina nel cuore v srcu mi tiči trn
essere, stare sulle spine pren. biti na trnih
5. pog. zbodljaj
6. zool. bodica; želo; (ribja) koščica:
a spina di pesce agr., obl., obrt ribja kost (oblikovanost, vzorec, vbod)
7.
spina bifida med. nezarasla hrbtenica
spina dorsale anat. hrbtenica
spina ventosa med. tuberkuloza prsnice
8. elektr. vtikač
9. metal. mašilni drog
10. nastavna odprtina; pipa (na sodu):
birra alla spina točeno pivo
11. gradb.
muro di spina glavni nosilni zid
12. navt. palubni obroč
PREGOVORI: non c'è rosa senza spina preg. ni rože brez trna - spuntare1
A) v. tr. (pres. spunto)
1. otopiti, zlomiti (ost, konico); pristriči (lase, brke), priščipniti (cigaro)
2. sneti
3. pren. premagati (oviro)
spuntarla uspeti, zmagati
B) v. intr.
1. pokazati se; pognati, poganjati
2. vziti, vzhajati (sonce)
3. pojaviti, pojavljati se
C) ➞ spuntarsi v. rifl. (pres. mi spunto)
1. odlomiti se (konica, vrh):
spuntarsi contro qcs. ne prodreti v kaj; pren. biti brez učinka
2. pren. pomiriti, pomirjati se; splahneti (jeza)
Č) m (le sing.)
1. vzhod (sončni, mesečev)
2. začetek:
allo spuntare del giorno ko se zdani