Franja

Zadetki iskanja

  • intēnto1 agg. zavzet, zaposlen, zatopljen:
    essere intento allo studio, al lavoro biti zatopljen v študij; biti zaposlen z delom
  • intorno

    A) avv. okoli, okrog:
    levarsi d'intorno qcn. znebiti se koga

    B) prep.
    intorno a okoli, okrog; o:
    intorno alla città okoli mesta
    intorno al 1900 okoli leta 1900
    lavorare intorno a un problema ukvarjati se s problemom
    discutere intorno a razpravljati o čem

    C) agg. invar. okoliški; bližnji
  • invitare1 v. tr. (pres. invito) vabiti; poklicati, sklicati:
    invitare a pranzo povabiti na kosilo
    invitare a battaglia izzvati
    invitare al sonno uspavati
  • ispirare

    A) v. tr. (pres. ispiro)

    1. (inspirare) vdihniti, vdihovati

    2. zbuditi, zbujati; izzvati, izzivati

    3. svetovati

    4. navdihniti, navdihovati; inspirirati

    5. voditi, navajati (k)

    B) ➞ ispirarsi v. rifl. (pres. mi ispiro)

    1. dobiti navdih, navdihniti, navdihovati se; inspirirati se

    2. (adeguarsi) zgledovati se; ravnati se; biti v duhu:
    ordinamento che si ispira al rispetto dei diritti civili ureditev v duhu spoštovanja državljanskih pravic
  • ladro

    A) m (f -ra) tat, tatica:
    ladro di campagna poljski tat
    ladro di galline kokošji tat
    ladro di strada tolovaj
    ladro di fazzoletti tatič
    dare del ladro a qcn. koga obtožiti kraje, koga ozmerjati za tatu
    al ladro! držite tatu!
    ladro di cuori ženskar, osvajalec ženskih src
    tempo da ladri pasje vreme

    B) agg.

    1. tatinski, lopovski:
    occhi ladri zapeljive oči

    2. pren. grd, zanič:
    tempo ladro grdo vreme
    PREGOVORI: l'occasione fa l'uomo ladro preg. prilika dela tatu
  • lardo m

    1. slanina, špeh:
    nuotare nel lardo pren. živeti v izobilju
    essere una palla di lardo biti debel kot prašič

    2. toskansko (strutto) svinjska mast
    PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. tolikokrat gre vrč po vodo, dokler se ne razbije
  • largo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. širok:
    la via è piuttosto larga ulica je precej široka
    essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
    a larghi tratti pren. na široko
    su larga scala pren. na veliko
    alla larga daleč, proč
    stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
    prendere qcs. alla larga okolišiti

    2. odprt:
    vocale larga odprt samoglasnik

    3. pren. obilen, velik; ugoden:
    larga parte degli utili velik del dobička

    4. pren. širok, širokosrčen:
    uomo di idee larghe človek širokih nazorov

    B) avv.
    girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

    C) inter.
    largo! prostor!
    fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
    largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

    Č) m

    1. širina, širokost; prostranost:
    in lungo e in largo vsepovsod
    farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

    2. odprto morje:
    prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
    tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

    3. trg (na križišču ulic)

    4. glasba largo
  • lasagne f pl. kulin. lazanja:
    lasagne al forno lazanja
    nuotare nelle lasagne pren. plavati v izobilju
  • lavorare

    A) v. tr. (pres. lavoro)

    1. delati:
    lavorare sette ore al giorno delati sedem ur na dan
    lavorare a un libro pisati knjigo
    lavorare per la gloria šalj. delati zastonj
    lavorare di fantasia vdajati se sanjarjenju
    lavorare di mano krasti
    lavorare di schiena garati
    lavorare di ganasce hlastno, požrešno jesti
    lavorare di cervello umsko delati
    lavorare addosso a qcn. opravljati koga, obrekovati
    lavorare come un negro garati kot zamorec, kot črna živina

    2. delati, obratovati

    3. delati, poslovati

    4. delovati skrivoma:
    lavorare sott'acqua pren. rovariti
    lavorare di soppiatto delati skrivaj

    B) v. tr.

    1. obdelovati:
    lavorare i metalli obdelovati kovine
    lavorare la terra obdelovati zemljo
    lavorarsi qcn. koga obdelovati

    2. delati; izdelati:
    lavorare un vestito delati obleko

    3. šport obdelati nasprotnika (boks)
  • lavoro m

    1. delo; opravilo, opravek:
    lavoro manuale, intellettuale fizično, umsko delo
    lavoro a domicilio delo na domu
    lavoro nero delo na črno
    infortunio sul lavoro nesreča pri delu

    2.
    lavori pl. delo (organov, skupin ipd.)
    i lavori dell'assemblea delo zbora, skupščine

    3. delo; zaposlitev; delovno mesto:
    lavoro a cottimo akordno delo
    andare al lavoro iti na delo

    4. (opera) delo:
    lavori pubblici javna dela
    un lavoro di Modigliani Modiglianijevo delo

    5. ekst. delavci, delavstvo:
    conflitto fra capitale e lavoro konflikt med kapitalisti in delavci

    6. zapletena zadeva; prevara
  • legare1

    A) v. tr. (pres. lego)

    1. zvezati:
    pazzo da legare čudak, prismuknjenec
    legarsela al dito pren. kaj si dobro zapomniti

    2. vezati, povezati:
    legare la mucca alla greppia kravo privezati k jaslim

    3. stapljati, zlivati (kovine) v zlitine, legirati

    4. kulin. vezati, legirati

    5. pren. povezati; združiti, združevati:
    sono legati da lunga amicizia veže jih dolgoletno prijateljstvo

    6. (rilegare) vezati (knjigo)

    7. vdelati (dragulje)

    B) v. intr. vezati se; prijeti se; pren. ujemati se

    C) ➞ legarsi v. rifl. (pres. mi lego) zvezati se; združiti, združevati se
  • legna f drva:
    spaccare la legna sekati drva
    far legna drvariti (v gozdu)
    mettere legna al fuoco pren. prilivati olje na ogenj
    portare legna al bosco pren. vodo nositi v Savo
    tagliare la legna addosso a qcn. koga opravljati, obrekovati
  • levare

    A) v. tr. (pres. lēvo)

    1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
    levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
    levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti

    2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
    levare un divieto odpraviti prepoved
    levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
    levare un dente izdreti zob
    levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
    levare la fame, la sete nasititi, odžejati
    levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
    levarsi una voglia zadostiti želji
    levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
    levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
    levarsi il cappello odkriti se
    levare la seduta zaključiti sejo
    levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več

    B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)

    1. dvigniti, dvigovati se:
    levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga

    2. vstati, vstajati

    3. oditi, odhajati; pobrati se:
    levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se

    4. vziti, vzhajati

    C) m knjižno vzhod:
    il levare del sole sončni vzhod
  • licenziare v. tr. (pres. licēnzio)

    1. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati:
    licenziare alla stampa dati v tisk

    2. odpustiti, odpuščati (z dela, iz službe):
    licenziare qcn. su due piedi, dall'oggi al domani, in tronco odpustiti nenadoma, čez noč

    3. (sfrattare) deložirati, vreči iz stanovanja
  • limite

    A) m

    1. meja, ovira:
    limite insuperabile nepremostljiva ovira
    limite delle nevi persistenti meja večnega snega
    limite di carico največji dovoljeni tovor
    limite di velocità avto najvišja dovoljena hitrost
    limite di sosta avto omejeno ustavljanje

    2. skrajna meja:
    pensionato per raggiunti limiti d'età starostno upokojen
    entro certi limiti do neke mere
    al limite v skrajnem primeru

    3. mat. limita

    B) agg. invar. pren. skrajen:
    caso limite skrajen primer
  • lōtto m

    1. igre loto; loterija:
    biglietto del lotto loterijska srečka
    vincere un terno al lotto pren. zadeti terno, imeti neverjetno srečo

    2. parcela

    3. trgov. pošiljka
  • lumicino m pomanjš. od ➞ lume lučca:
    cercare qcs. col lumicino pren. iskati kaj z lučjo
    essere al lumicino pren. biti pri zadnjih zdihljajih
  • lupo

    A) m

    1. zool. volk (Canis lupus):
    avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
    tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
    in bocca al lupo! srečno!
    lupo di mare pren. morski volk
    lupo mannaro volkodlak

    2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov

    3. med. lupus
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
    lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
    chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
    chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti

    B) agg. invar.
    cane lupo volčjak
    pesce lupo luben (Labrax lupus)
  • macēllo m

    1. klavnica

    2. klanje, zakol:
    bestie da macello klavna živina

    3. pren. pokol:
    andare al macello iti v smrt
    carne da macello topovska hrana

    4. pren. šalj. polomija, katastrofa
  • magistrato m

    1. hist. magistrat

    2.
    magistrato delle acque vodnogospodarska uprava

    3. sodnik:
    ricorrere al magistrato obrniti se na sodišče