babau m bavbav (tudi pren.):
se non stai buono chiamo il babau če ne boš priden, bom poklical bavbava
Zadetki iskanja
- babbo m očka:
Babbo Natale Božiček
indebitarsi a babbo morto zadolžiti se vnaprej na račun dediščine
cose che non hanno né babbo né mamma stvari brez repa in glave - badare
A) v. intr. (pres. bado) paziti (na):
badare ai bambini, alla casa paziti na otroke, na hišo
non badare a spese ne se meniti za stroške
bada veh! pazi!
badare ai fatti propri brigati se zase
bada solo a divertirsi misli samo na zabavo
B) v. tr. paziti (na), čuvati:
badare le pecore čuvati ovce - baffo m
1. (zlasti v pl.) brk:
un bel paio di baffi lepi brki
ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
mi fa un baffo pog. me ne briga
2. pren.
coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc
3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
i baffi del gatto mačji brki
4. pren. ekst. packa, madež:
fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom - bagnato
A) agg. premočen, moker:
bagnato di sudore preznojen
bagnato fino all'osso moker do kože
B) m mokra, vlažna tla
PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. to je eno in isto
piove sul bagnato preg. nesreča ne pride nikoli sama - bah inter. hm (za izražanje pomisleka, dvoma ipd.):
bah! non so proprio cosa pensare hm, ne vem, kaj naj si mislim - basta2
A) inter. dovolj, dosti:
basta, state zitti! dovolj, tišina!
basta con queste lamentele! dovolj je tega pritoževanja!, nehajmo se pritoževati!
B) cong.
1. če le:
si riesce a fare anche le cose molto difficili, basta insistere tudi zelo težke stvari je mogoče narediti, če le vztrajaš
2.
basta che če le, da le, samo (da):
fai quello che vuoi, basta che tu non esageri stori, kar hočeš, da le ne pretiravaš - bastare
A) v. intr. (pres. basto) zadoščati, zadostovati:
bastare, non bastare l'animo imeti, ne imeti poguma
B) v. intr. impers. zadoščati, zadostovati:
basta che da le
e non basta! pa to še ni vse! - basto m
1. tovorno sedlo
2. pren. breme:
portare il basto nositi breme
essere da basto e da sella biti sposoben za marsikaj
mettere il basto podrediti
non portare il basto ne biti podložen nikomur
3.
basto rovescio odtok (na tlakovanih cestah) - battere
A) v. tr. (pres. batto)
1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B) v. intr.
1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt - battuta f
1. udarec, udar:
180 battute al minuto 180 udarcev v minuti (pri strojepisju)
2. razmik, presledek, znak
3. lit. iktus (v grški in latinski metriki)
4. gled. replika:
saltare la battuta preskočiti repliko
non perdere una battuta ničesar ne preslišati
avere la battuta pronta pren. biti odrezav
5. glasba takt:
battuta d'arresto pavza; pren. odlašanje, oklevanje
essere alle prime battute pren. biti v prvih vrstah, biti na začetku česa
6. lovstvo pogon; pren. hajka (policije za hudodelci)
7. šport servis - baule m
1. kovček:
fare, disfare il baule pripraviti, sprazniti kovček
fare i bauli pren. oditi
viaggiare come i bauli pren. potovati, ne da bi kaj videli
2. avto prtljažnik - bazzōtto agg.
1. mehko kuhan:
uova bazzotte v mehko kuhana jajca
2. pren. negotov, nestalen:
tempo bazzotto negotovo vreme
3. bolehen:
sentirsi un po' bazzotto ne počutiti se najbolje - becco1 m (pl. -chi)
1. kljun:
ecco fatto il becco all'oca pren. šalj. no, pa je vse opravljeno
non avere il becco di un quattrino pren. ne imeti niti prebite pare
2. pren. šalj. usta, kljun, goflja:
aprire, chiudere il becco odpreti, zapreti kljun; spregovoriti, umolkniti
tenere il becco chiuso držati gofljo, molčati
avere il becco lungo gobezdati
mettere il becco in qcs. kam vtikati nos
restare a becco asciutto ostati praznih rok
bagnarsi il becco, mettere il becco a, in molle omočiti si grlo
3. dulec, kljun, nos (pri posodi)
4. glasba ustnik
5.
il becco del gas plinski gorilnik
6.
becco d'oca lasnica - bēga f
1. prepir, spor
2. sitnost, neprijetnost:
non voler beghe ne hoteti sitnosti - beh inter. pog. prav, res je; no, torej:
beh! fate voi prav, vi odločite
beh, che ve ne sembra? no, kaj pravite?, kaj se vam zdi? - bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - benavere
A) v. intr. redko (samo v nedoločniku v samostalniški rabi) živeti v miru:
finalmente un po' di benavere! končno malo miru!
B) m mir:
non lascia più benavere a nessuno nikomur več ne da miru - benché cong.
1. čeprav, dasi:
benché sia tardi, passerò a prenderti čeprav je že pozno, pridem pote
2. toda, vendar
3. (v funkciji okrepitve) niti, pa četudi:
il benché minimo niti najmanjši
non fa il benché minimo sforzo niti malo se ne potrudi - bēne
A) avv.
1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal
2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti
B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba
C) inter.
1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!
2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati
Č) m relig.
1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu
2.
il sommo Bene relig. Bog
3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom
4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba
5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru
6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve
7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot