cēdere
A) v. intr. (pres. cēdo)
1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga
2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo
B) v. tr.
1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran
2.
cedere le armi pren. vdati se
3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last
Zadetki iskanja
- cenno m
1. migljaj, znamenje, znak:
gli fece cenno che aveva capito pokazal mu je, da je razumel
comunicare a cenni sporazumevati se z znaki
2. kratko pojasnilo; kratko sporočilo:
il giornale ha dato del fatto solo un cenno o dogodku časnik prinaša le kratko sporočilo
3. pren. opozorilo, znak:
la struttura dà cenno di cedimento konstrukcija kaže znake, da se podaja, popušča - centrale
A) agg. srednji, središčni; osrednji, glaven, centralen (tudi pren.):
problema centrale glavni problem
riscaldamento centrale centralno gretje
edificio centrale glavna, osrednja stavba
Europa Centrale Srednja Evropa
B) f centrala:
la centrale e le filiali centrala in podružnice
centrale del latte mlekarna
centrale telefonica telefonska centrala
centrale elettrica električna centrala
centrale idroelettrica hidroelektrarna
centrale termoelettrica termoelektrarna
centrale nucleare jedrska elektrarna, nuklearka - cēntro m
1. središče, središčna točka, center:
il centro della terra zemeljsko središče
fare centro pren. zadeti v polno
essere al centro di biti v središču česa
le vie del centro ulice mestnega središča
centro storico center, mestno jedro
2. polit.
partiti di centro sredinske stranke
3. šport center (igrišča):
mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)
4. fiz.
centro di gravità težišče
5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
centro d'influenza vplivni center
centri di potere centri oblasti
6.
centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
centro fieristico sejem, sejemski kompleks
7.
centro didattico šolski center
centro raccolta profughi zbirni begunski center - ceramica f
1. keramika; lončarstvo
2. keramika (izdelek):
le ceramiche di Faenza keramike iz Faenze - cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)
1. (pl. -la) anat. možgani:
bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo
2. ekst. pamet, razum:
avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi
3. pren. mozeg, možgani:
il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
fuga dei cervelli beg možganov
4.
cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah - cessare
A) v. intr. (pres. cēsso) nehati, prenehati, jenjati:
la società ha cessato podjetje je prenehalo delovati, je opustilo dejavnost
cessare di scrivere prenehati pisati
cessare di vivere preminiti, umreti
B) v. tr. ustaviti, ustavljati; nehati, prenehati (s):
cessare le ostilità voj. ustaviti sovražnosti
cessare il fuoco voj. ustaviti ogenj - che1
A) pron. ki, kateri, kar:
le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman
B) pron. kaj:
non so che fare ne vem, kaj naj storim
C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
che ora è? koliko je ura?
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi
Č) pron. kaj!:
ma che dite! kaj vendar pravite!
ma che! kje pa!, sploh ne!
D) agg. kakšen:
in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!
E) pron. kaj:
un certo che nekaj
si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
il film non è un gran che film ni kdove kaj - chiacchiera f
1. (zlasti pl.) klepet, klepetanje, kramljanje:
fare due, quattro chiacchiere pren. pog. malo poklepetati, govoriti o tem in onem
a chiacchiere z besedami
poche chiacchiere! basta con le chiacchiere! dovolj besedi!
2. (zlasti pl.) govorice, babje čenče:
è tutta una chiacchiera! to ni res!
3. zgovornost, namazan jezik:
ha molta chiacchiera jezik mu teče kot namazan - chiamare
A) v. tr. (pres. chiamo)
1. klicati:
chiamare per nome klicati po imenu
chiamare il medico poslati po zdravnika
Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo
2. pravo
chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)
3. dati ime, imenovati:
chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča
4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
parole che chiamano disgrazia zlovešče besede
B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
si chiama Antonio ime mu je Tone
questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno! - chiaro
A) agg.
1. jasen, svetel:
tempo chiaro jasno vreme
2. bled (barva):
blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč
3. bister, čist:
acqua chiara bistra voda
4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
un no chiaro e tondo odločen ne
essere chiaro biti jasen
cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem
5. knjižno znamenit, odličen:
uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru
B) m
1. jasnina, svetloba:
chiaro di luna mesečeva svetloba
con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
chiaro d'uovo pog. beljak
mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem
2. svetla barva; svetla obleka:
vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti
C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo - chiave
A) f
1. ključ:
chiudere a chiave zakleniti
mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
tenere sotto chiave dobro čuvati
tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga
2. pren. ključ:
la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja
3. glasba ključ:
chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme
4. tehn. ključ:
chiave a tubo cevni ključ
chiave inglese francoz
5.
chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:
B) agg. invar. ključen; glaven:
teste chiave glavna priča
punto chiave ključna točka - chinare
A) v. tr. (pres. chino) pripogniti; nagniti, nagibati:
chinare gli occhi povesiti oči
chinare il capo pobesiti glavo, prikloniti se
chinare il capo, la schiena pren. pokoriti se
chinare le ginocchia poklekniti
B) ➞ chinarsi v. rifl. (pres. mi chino) pripogniti se, pripogibati se - chiudere*
A) v. tr. (pres. chiudo)
1. zapreti, zapirati:
chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati
2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin
3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
chiudere le lezioni končati pouk
chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
chiudere casa pren. preseliti se
chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
chiudere il conto plačati račun
chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti
B) v. intr. prileči, prilegati s:
la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro
C) v. intr. zapreti, zapirati se:
il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne
Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)
1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
la ferita si è chiusa rana se je zacelila
2. temniti se; oblačiti se:
il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo
3. oviti se:
chiudersi in uno scialle oviti se s šalom
4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
chiudersi in casa zapreti se v hišo - ciambēlla f
1. kulin. sladka presta
2. obroč:
a ciambella obročkast
gambe a ciambella šalj. krive noge
3. plavalni obroč
ciambella di salvataggio rešilni obroč
4. svitek
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. stvari se ne posrečijo vedno tako, kot si želimo - ciglio m (m pl. -gli, f pl. -glia)
1. (pl. -glia) trepalnica:
non batter ciglio pren. ne treniti z očesom
in un batter di ciglio v trenutku
a ciglio asciutto pren. brez jokanja, brez solz
2. (pl. -glia) obrv:
aggrottare le ciglia namrščiti se
3. (pl. -gli) rob:
il ciglio della strada rob ceste
4. (pl. -glia) biol. migetalka - cincischiare v. tr. (pres. cincischio)
1. (tagliuzzare) narobe razrezati
cincischiare le parole pren. nejasno, s težavo govoriti, besede požirati
2. zmečkati
3. pren. mečkati, onegaviti, delati brez volje - cingere*
A) v. tr. (pres. cingo)
1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
cingere d'assedio pren. oblegati
2. opasati:
cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
cingere la corona pren. postati kralj
cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti
B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati - cintola f
1. pog. pas
2. pas (del trupa):
largo in cintola pren. darežljiv
stretto in cintola pren. skopuški
stare con le mani alla cintola pren. stati križemrok - civetteria f koketnost, spogledljivost; ekst. nečimrnost:
le civetterie di uno scrittore pisateljeva nečimrnost