Franja

Zadetki iskanja

  • domandare

    A) v. tr. (pres. domando)

    1. vprašati:
    domandare qcs. a qcn. vprašati koga kaj
    domandarsi spraševati se; čuditi se:
    mi domando cosa fare sprašujem se, kaj naj storim

    2. prositi; zahtevati:
    domandare scusa opravičiti se
    domandare la parola prositi za besedo
    domandare ragione di qcs. zahtevati pojasnilo o čem

    B) v. intr. vprašati, povpraševati (po), klicati:
    al telefono domandano di te kličejo te po telefonu
  • donde

    A) avv.

    1. odkod

    2. odkoder; koder

    3. odkoder, iz česar (vzročno); čemu?:
    donde consegue iz česar sledi
    avere donde, averne ben donde imeti vse razloge za kaj

    B) cong. torej
  • dono

    A) m

    1. dar, darilo:
    doni di Natale božična darila
    fare un dono a qcn. obdariti koga; komu kaj podariti

    2. pren. dar, milost

    3. pren. dar, nadarjenost:
    dono della parola dar govora
    avere il dono delle lingue biti nadarjen za jezike

    B) agg. invar. darilen:
    pacco dono darilni paket
  • dormire

    A) v. intr. (pres. dōrmo)

    1. spati:
    dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    2. spati, biti nedejaven:
    su, non dormire! daj no, zgani se!

    3. pren. biti brez skrbi:
    puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
    dormire tra due guanciali biti brez skrbi

    4. umreti, biti mrtev:
    dormire nel Signore umreti v Gospodu

    5. pren. spati, mirovati, počivati:
    i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
    la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni

    B) v. tr. prespati:
    dormire la grossa spati mirno spanje
    dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
    dormire il sonno eterno spati večno spanje
    PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka
  • dōte f

    1. dota:
    portare qcs. in dote prinesti kaj kot doto
    sposare la dote oženiti se zaradi dote
    cacciatore di dote lovec na doto

    2. pren. dar, vrlina, odlika:
    il saggio ha la dote della chiarezza študija se odlikuje po jasnosti
  • dove

    A) avv.

    1. kje, kam:
    da, di dove od kod
    per dove kod

    2. kjer, kamor, koder

    3. nekje... nekje, drugje:
    dove più dove meno nekje več, drugje manj

    B) cong. če, ko:
    dove tu avessi bisogno, avvertimi če bi kaj potreboval, mi sporoči

    C) m invar. kraj, točno mesto:
    non sapere né il dove né il quando ne vedeti ne kje ne kdaj
    in ogni dove, per ogni dove vsepovsod
  • dovere*

    A) v. tr. (pres. dēvo, dēbbo)

    1. morati:
    dovete sapere che... (v povestih ipd.) bilo je nekoč...
    non dovere ne smeti

    2. biti možno, verjetno:
    deve essere mezzogiorno verjetno je poldne

    3. dolgovati, biti dolžan:
    cosa devo? koliko sem dolžan?

    B) m

    1. dolžnost; obveznost:
    il senso del dovere čut dolžnosti
    i doveri del cittadino državljanske dolžnosti

    2. primerno, pravično:
    fare le cose a dovere kaj narediti, kot se spodobi
    ha avuto il suo dovere dobil je, kar si zasluži

    3. pl. pozdravi, izrazi spoštovanja, čestitke:
    fare i propri doveri a qcn. izraziti komu spoštovanje, pozdraviti koga, čestitati komu
  • dritta f

    1. desna stran; navt. desni bok (ladje):
    tenersi a dritta držati se desne
    a dritta e a manca na vse strani

    2. zaupno sporočilo:
    dare la dritta a qcn. komu kaj zaupno prišepniti
  • due

    A) agg.

    1. dva:
    costume a due pezzi dvodelne kopalke

    2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
    fare due passi malo se sprehoditi
    fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
    mangiare due bocconi kaj malega pojesti
    abitare a due passi stanovati v bližini
    dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
    essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
    in due minuti pren. v trenutku, takoj

    B) m

    1. dva; dvojka; dvoje:
    il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
    lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
    tiro a due dvovprežnik

    2. šport
    due di coppia double scull
    due con dvojec s krmarjem
    due senza dvojec brez krmarja
  • eccepire v. tr. (pres. eccepisco)

    1. oporekati, ugovarjati, izvzeti

    2. pripomniti (zlasti pravo):
    non ho nulla da eccepire nimam pripomb
    la difesa desidera eccepire ? ali ima obramba kaj pripomniti?
  • economia f

    1. gospodarnost, ekonomičnost:
    amministrare il proprio tempo con economia gospodarno ravnati s svojim časom
    economia del discorso ekonomika izraza

    2. (sistema economico) gospodarstvo, ekonomija
    economia di mercato tržno gospodarstvo
    economia mista mešano gospodarstvo
    economia socialista socialistično gospodarstvo

    3. varčevanje:
    fare economia varčevati
    vivere senza economia potratno živeti, razmetavati

    4. pl. prihranki:
    avere qualche economia imeti kak prihranek, imeti kaj prihranjenega

    5. (scienza economica) ekonomija; politična ekonomija

    6.
    economia domestica gospodinjstvo
  • edificare v. tr. (pres. edifico)

    1. zidati, graditi:
    edificare un grattacielo zgraditi nebotičnik

    2. pren. zgraditi, zasnovati; ustanoviti, ustanavljati, postaviti:
    edificare lo stato zgraditi državo
    edificare una teoria postaviti teorijo
    edificare sulla roccia pren. kaj trajnega postaviti
    edificare sulla sabbia pren. graditi na pesku

    3. spodbujati z dobrim zgledom
  • effētto m

    1. učinek:
    il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
    ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
    fare l'effetto di zdeti se kot:
    mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
    in effetto, in effetti v resnici
    a questo effetto zato, v ta namen
    valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
    mandare ad effetto zaključiti
    dare effetto a qcs. izvršiti kaj

    2. (validità) veljavnost:
    questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven

    3. (močen) vtis, efekt:
    è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
    cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti

    4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
    dare l'effetto a una palla rezati žogo

    5. menica, vrednostni papir

    6. fiz. efekt:
    effetto Joule Joulov efekt
    effetti speciali posebni efekti

    7. pl. stvari:
    effetti personali osebne stvari; obleka
  • elōgio m (pl. -gi) hvalni govor:
    fare l'elogio di qcn. hvaliti, slaviti koga, kaj
    elogio funebre nagrobni govor
  • elucubrare v. tr. (pres. elucubro) mozgati, tuhtati, preudarjati, marljivo delati (razumsko):
    che diavolo stai elucubrando? iron. kaj hudirja tuhtaš?
  • entrare

    A) v. intr. (pres. entro)

    1. vstopiti, vstopati:
    entrate! entrate! naprej!
    entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
    entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
    poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
    entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

    2. pren. vtikati se:
    smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

    3. iti, stati; vriniti se:
    il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
    il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
    entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
    è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
    c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
    un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

    4. stopiti, iti v:
    entrare in magistratura iti v sodstvo
    entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
    entrare in convento, in religione pomenišiti se

    5. pren. začeti:
    entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
    entrare in argomento iti k stvari
    entrare in ballo, in gioco vmešati se
    entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
    entrare a dire, a parlare spregovoriti
    mi entrò la paura zbal sem se
    entrare in agonia stopiti v agonijo
    entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
    entrare in bestia pobesneti
    entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
    entrare in vigore stopiti v veljavo
    entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

    B) m začetek (časovnega obdobja):
    sull'entrare della primavera na začetku pomladi
  • entusiasmo m navdušenje, zanos:
    destare entusiasmo navdušiti
    provare entusiasmo per qcs. navduševati se za kaj
    una persona facile agli entusiasmi navdušljiva oseba
  • esagerare

    A) v. tr. (pres. esagero)
    esagerare qcs. pretiravati kaj, s čim

    B) v. intr.
    esagerare in qcs. pretiravati v čem
  • esplorativo agg. poizvedovalen, raziskovalen:
    fare qcs. a scopo esplorativo kaj delati v poizvedovalne namene
  • ēssere*1

    A) v. intr. (pres. sono)

    1. biti, obstajati:
    Dio è Bog je
    Dio non è Boga ni
    bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
    non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

    2. živeti:
    c'era una volta živel je nekoč
    Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

    3. biti, zgoditi se:
    sarà quel che sarà kar bo, pa bo
    che sarà di me? kaj bo z mano?
    che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

    4. biti, priti:
    fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
    un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
    ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
    ci sei? pren. pog. jasno?

    5. biti; nahajati se, živeti v:
    allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
    essere al sicuro biti na varnem
    essere nei guai biti v škripcih
    siamo alle solite! pa smo spet tam!
    essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
    che ora è? koliko je ura?
    da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

    6. biti (kot kopulativni glagol):
    la balena è un mammifero kit je sesalec
    come se niente fosse meni nič tebi nič

    7. pog. tehtati:
    il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
    quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

    B) (v raznih predložnih zvezah)

    1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
    essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
    essere in gran numero biti v velikem številu
    essere in forse, in dubbio biti v dvomu
    se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
    essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
    essere di turno biti na vrsti
    essere di Trieste biti iz Trsta
    questo non è da voi to vam ni podobno
    essere di ritorno vračati se
    essere da più, da meno več, manj veljati

    2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
    è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
    è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
    non c'è nulla da dire ni kaj reči
    c'è da piangere človek bi se zjokal

    3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
    siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

    4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
    per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
    per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

    5. v. intr. impers.
    è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
    è come tu dici tako je, kot praviš
    beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi