idēa f
1. filoz., psihol. ideja:
idea fissa fiksna ideja
2. misel; mnenje; predstava:
avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
neanche per idea sploh ne, nikakor ne
3. ideja, osnovna, vodilna misel:
idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela
4. ideja, ideologija, kredo:
l'idea della non-violenza ideja nenasilja
5. ideja, predstava, pojem:
avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar
6. mnenje, sodba, pogled:
avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov
7. namera, načrt:
vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si
8. zamisel, domislica, pobuda:
bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!
9. videz:
non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
un'idea di malce
lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega
Zadetki iskanja
- imbarazzato agg. (ki je) v zadregi
avere lo stomaco imbarazzato imeti pokvarjen želodec - imboccatura f
1. dohod; odprtina; ustje:
l'imboccatura del porto dohod v pristanišče
2. glasba ustnik; nastavek (položaj ustnic na ustniku):
avere una buona imboccatura imeti lep nastavek
non avere l'imboccatura a qcs. pren. ne imeti daru za kaj
3. žvale - immaginazione f
1. domišljija; predstavna zmožnost; imaginacija:
avere un'immaginazione inesauribile imeti neizčrpno domišljijo
neanche per immaginazione sploh ne, nikakor ne
2. predstavljanje
3. neobstoječa stvar, plod domišljije:
è solo una tua immaginazione to si samo domišljaš - impaziēnte1 agg.
1. knjižno nepotrpežljiv, ki ne trpi:
essere impaziente di freno ne trpeti zavor, ovir
2. nestrpen, jezljiv, živčen:
essere impaziente coi figli ne imeti potrpljenja z otroki
3. nestrpen, neučakan:
sono impaziente di partire nestrpno čakam odhod - impegno m
1. obveza, obveznost:
assumere, contrarre un impegno obvezati se
far fronte, adempire agli impegni izpolniti obveze
avere molti impegni imeti veliko obveznosti
senza impegno neobvezno
2. pridnost, vnema, prizadevnost, zavzetost:
lavorare con impegno, con grande impegno delati pridno, z veliko vnemo
3. polit. angažiranost, angažma - impressione f
1. vtis, odtis
2. pren. občutek:
impressione di freddo občutek mraza
3. pren. vtis:
avere l'impressione che... imeti vtis, da...
fare buona, cattiva impressione narediti dober, slab vtis
fare impressione začuditi; prestrašiti, osupiti
4. tisk izdaja; natis:
seconda impressione drugi ponatis - incantare
A) v. tr. (pres. incanto)
1. čarati
2. pren. očarati, začarati:
incantare la fame pren. utešiti lakoto
incantare la nebbia pren. imeti hudirjevo srečo
incantare i serpenti ukrotiti kače (z glasbo)
3. zapeljati, zamakniti
B) ➞ incantarsi v. rifl. (pres. mi incanto)
1. zamakniti se; zastati:
incantarsi a guardare zagledati se
2. ustaviti, ustavljati se:
la macchina si è incantata stroj se je ustavil - inclinazione f
1. naklon, nagib
2. mat. naklonski kot
inclinazione magnetica fiz. magnetna inklinacija
inclinazione dell'asse di rotazione astr. naklon rotacijske osi
3. pren. nagnjenje:
inclinazione allo studio nagnjenje, veselje za študij
avere, sentire inclinazione per qcn. čutiti nagnjenje do koga, biti komu naklonjen, imeti koga rad - incontro1 m
1. srečanje, srečevanje; snidenje:
fare un brutto incontro imeti neprijetno srečanje
incontro di ministri ministrsko srečanje
2. stičišče
3. naklonjenost, uspešnost; odmevnost:
moda di grande incontro zelo uspešna, odmevna moda
4. šport srečanje, tekma:
incontro di calcio nogometna tekma - individualità f individualnost, individualiteta, oseba, osebnost; posebnost, izvirnost; posameznost:
avere una spiccata individualità imeti izrazito osebnost
una delle più brillanti individualità nel campo della ricerca ena najsijajnejših osebnosti na področju znanstvenega raziskovanja - indōsso avv. (addosso) na sebi:
portare, avere indosso imeti na sebi, nositi (oblačilo) - intenzionato agg. namenjen:
essere intenzionato (di) nameravati
essere bene, male intenzionato imeti dobre, slabe namene - labbro m (m pl. -ri; f pl. -ra)
1. (pl. -ra) ustnica:
labbro leporino med. zajčja ustnica
leccarsi le labbra oblizovati si prste
bagnarsi le labbra omočiti si ustnice, srkniti ga
2. usta:
avere una parola sulla punta delle labbra imeti besedo na koncu jezika
pendere dalle labbra di qcn. koga pazljivo poslušati
a fior di labbra mrmraje
3. anat.
labbra della vagina sramne ustnice
4. (pl. -ri) rob:
i labbri di una ferita, di un pozzo robovi rane, vodnjaka - lēsto agg.
1. uren, gibčen:
essere lesto di mano pren. imeti dolge prste
2. (spicciativo) hiter; nagel, osoren:
alla lesta na hitro
3. toskansko pripravljen, nared - lingua f
1. anat. jezik:
mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!
2. kulin. jezik (goveji, telečji):
lingua affumicata prekajeni jezik
3.
lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)
4. jezik, govor:
lingua materna materin jezik
lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)
5.
lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
lingua giuridica pravni jezik
6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)
7. pren. narod, nacija
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce - lōtto m
1. igre loto; loterija:
biglietto del lotto loterijska srečka
vincere un terno al lotto pren. zadeti terno, imeti neverjetno srečo
2. parcela
3. trgov. pošiljka - lungi
A) avv. knjižno daleč:
da lungi od daleč
B) prep.
essere ben lungi dal fare qcs. ne imeti najmanjšega namena kaj narediti - lungo
A) agg. (m pl. -ghi)
1. dolg:
lungo disteso kot je dolg in širok
fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
abito lungo dolga večerna obleka
fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
avere la vista lunga pren. daleč videti
saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan
2. dolg, visok:
essere più largo che lungo biti širši kot daljši
3. (časovno) dolg:
lungo viaggio dolgo potovanje
a lungo andare sčasoma
a lungo dolgo, dolgotrajno
mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
a lunga scadenza dolgoročen
4. (lento) počasen:
essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati
5. redek, pog. dolg:
caffè lungo dolga kava
6. jezik dolg
PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
B) avv. daleč, predaleč
C) prep.
1. vzdolž, ob:
lungo il fiume vzdolž reke
2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
lungo i secoli v stoletjih
Č) m dolžina, oddaljenost:
misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
per il lungo e il largo po dolgem in počez - maggiore
A) agg.
1. večji, višji:
il maggiore največji, najvišji
la maggiore parte večji del, večina
andare per la maggiore pren. imeti velik uspeh, biti zelo uspešen
do maggiore glasba C-dur
2. pomembnejši, najpomembnejši:
opere maggiori lit. pomembnejša dela
3. voj.
caporal maggiore vodnik
sergente maggiore narednik
stato maggiore generalštab
4. starejši:
sorella maggiore starejša sestra
maggiore età polnoletnost
B) m
1. starejši; hierarhično višji
2. voj. major
3.
i maggiori pl. očetje; dedi; predniki