Franja

Zadetki iskanja

  • burla f

    1. šala:
    mettere in burla qcs. šaliti se o čem, smejati se na račun česa
    da burla neresen

    2. ekst. malenkost, smešno lahka stvar, šala, mačji kašelj:
    risolvere questo problema per me è una burla zame je ta problem mačji kašelj

    3. burka
  • burrasca f

    1. nevihta, vihar (zlasti na morju):
    il mare è in burrasca morje je viharno
    burrasca magnetica magnetni vihar

    2. pren. pretres, vihra, viharni časi
  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • cacciare

    A) v. tr. (pres. caccio)

    1. loviti:
    cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati

    2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
    cacciare la malinconia odganjati otožnost
    cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami

    3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
    cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
    cacciare le mani in tasca roke dati v žep
    dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
    cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo

    4. potegniti, potezati:
    cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
    cacciare un grido zakričati

    B) v. intr. iti na lov

    C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
    cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
    cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
    dove ti eri cacciato? kam si se skril?
  • cacio m (pl. -ci) toskansko sir:
    essere alto come un soldo di cacio biti pedenj mož
    gli è caduto il cacio sui maccheroni pren. sekira mu je padla v med
    essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
  • cadere* v. intr. (pres. cado)

    1. pasti, padati (tudi pren.):
    d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
    cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
    cadere in piedi pasti na noge
    i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
    il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
    far cadere le braccia pren. spravljati v obup
    la fortezza è caduta trdnjava je padla

    2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
    cadere in disgrazia pasti v nemilost
    cadere in dimenticanza pasti v pozabo
    cadere in prigionia pasti v ujetništvo
    cadere in trappola pasti v past
    cadere in prescrizione pravo zastareti
    cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
    cadere in errore zmotiti se
    cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
    cadere ammalato zboleti
    cadere in miseria obubožati
    cadere in rovina propasti, propadati
    cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
    cadere agli esami pasti na izpitu
    cadere in battaglia pasti v boju
    cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
    cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
    far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

    3. pren. zaiti, poleči se:
    al cadere del giorno ob sončnem zatonu
    il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
    lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

    4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
    cadere in mente priti na misel
    lasciar cadere una parola navreči besedo
    oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan
  • cagionevole agg. bolehen, slaboten:
    un ragazzo gracile e cagionevole slaboten in bolehen otrok
  • caio m nekdo:
    tizio e caio ta in oni
  • calamita f

    1. fiz. magnet

    2. pren. magnet:
    quella ragazza è una vera calamita per gli uomini dekle je pravi magnet za moške
  • calare

    A) v. tr. (pres. calo)

    1. spustiti, spuščati:
    calare un secchio nel pozzo spustiti vedro v vodnjak
    calare le vele spustiti jadra
    calare il sipario pren. prenehati (dejavnost)
    calare le brache pren. pog. prestrašiti se, v hlače se podelati
    calarla a qcn. pren. zagosti jo komu

    2. (pri pletenju) spustiti, spuščati

    3. igre vreči karto

    4. mat.
    calare la perpendicolare začrtati pravokotnico

    B) v. intr.

    1. spustiti, spuščati se; vpasti, vpadati:
    i lupi affamati calano al piano lačni volkovi se spuščajo v dolino

    2. padati; upadati, pojemati, znižati se; manjšati se:
    è calato di peso, volume, lunghezza, durata znižala se je teža, prostornina, zmanjšala se je dolžina, trajanje
    la benzina è calata bencin se je pocenil
    è calato nella stima upadel mu je ugled

    3. zaiti, zahajati:
    il sole cala sonce zahaja

    C) ➞ calarsi v. rifl. (pres. mi calo) spustiti, spuščati se
  • calcolare v. tr. (pres. calcolo)

    1. preračunati, izračunati:
    calcolare la superficie di qcs. izračunati površino nečesa; absol. računati:
    non sa ancora calcolare ne zna še računati

    2. šteti:
    ti ho calcolato come assente štel sem te kot odsotnega

    3. presoditi, presojati; preceniti, precenjevati:
    calcolare i pro e i contro presoditi razloge za in proti
  • calcolatore

    A) agg. (f -trice)

    1. računski:
    regolo calcolatore logaritemsko računalo
    macchina calcolatrice računski stroj, kalkulator

    2. pren. preračunljiv:
    uomo infido e calcolatore nezanesljiv in preračunljiv človek
    donna avida e calcolatrice pohlepna in preračunljiva ženska

    B) m (f -trice)

    1. računar, računarka

    2. pren. preračunljivec, preračunljivka

    3. računalnik:
    calcolatore digitale digitalni računalnik
    calcolatore elettronico elektronski računalnik
  • caldana f

    1. naval vročine; pren. jezni izbruh:
    quando gli vengono le caldane è irriconoscibile ko se razvname, ga ni moč prepoznati

    2. gradb. izolacijski sloj
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • calendario m (pl. -ri)

    1. koledar:
    calendario solare sončni koledar
    calendario gregoriano gregorijanski koledar
    calendario giuliano julijanski koledar
    calendario scolastico šolski koledar
    è nel calendario pren. sreča mu je naklonjena
    non avere qcn. in calendario ne čislati koga

    2. koledar, spored:
    calendario sportivo spored športnih prireditev
    calendario venatorio lovski koledar
  • calma f

    1. brezvetrje:
    calma equatoriale ekvatorialno brezvetrje

    2. ekst. tišina, mir (tudi pren.):
    amare la calma ljubiti tišino
    esaminare con calma qcs. kaj mirno preučiti
    non perdere la calma ohraniti mir
    prendersela con calma ne se vznemirjati (ob težavah)
    calma e sangue freddo! le mirno kri!

    3. ravnodušje, flegma, počasnost
  • calmare

    A) v. tr. (pres. calmo)

    1. miriti, pomiriti

    2. blažiti, zdraviti:
    calmare il mal di testa ozdraviti glavobol

    B) ➞ calmarsi v. rifl. (pres. mi calmo)

    1. umiriti se; poleči, polegati se:
    il mare si è calmato morje se je umirilo

    2. zmanjšati se, prenehati (bolečina):
    il mal di stomaco si è calmato bolečine v želodcu so prenehale
  • calore m

    1. fiz. toplota:
    calore solare, terrestre sončna, zemeljska toplota
    calore bianco beli žar
    la crisi è giunta al calore bianco pren. kriza je na višku

    2. toplota, vročina:
    il benefico calore della fiamma dobrodejna toplota ognja
    il calore estivo poletna vročina

    3. pren. žar, gorečnost, vnema, zanos:
    parlare con calore zanosno govoriti

    4. gon (pri živalih):
    andare, essere in calore goniti se
  • camera1 f

    1. soba:
    camera da pranzo jedilnica
    camera da letto spalnica
    camera di soggiorno, soggiorno dnevna soba
    appartamento di quattro camere štirisobno stanovanje
    musica da camera glasba komorna glasba

    2. spalnica:
    affittare una camera najeti sobo
    camera ammobiliata opremljena soba
    fare la camera pospraviti sobo
    veste da camera jutranja halja
    valletto di camera paž

    3. ekst. sobno pohištvo, soba:
    la sua camera è in noce soba je iz oreha

    4. celica; komora:
    camera a gas plinska celica
    camera ardente mrliška veža
    camera blindata trezor (v banki)
    camera di consiglio pravo posvetovalnica, soba za posvetovanje
    camera mortuaria mrtvašnica
    camera di punizione voj. celica, zapor
    camera di sicurezza pripor, celica (na policijski postaji)
    camera oscura foto temnica
    camera sterile med. izolirna soba

    5.
    camera d'aria avto zračnica
    camera di caricamento voj. ležišče naboja
    camera di combustione, di scoppio avto zgorevalna komora
    camera di decompressione dekompresijska komora

    6. polit. dom, zbornica:
    camera dei deputati, camera bassa poslanska zbornica, spodnji dom
    camera alta zgornji dom, senat
    le Camere oba doma, parlament

    7. ekon.
    camera del lavoro delavska zbornica
    camera di commercio trgovinska zbornica

    8. anat.
    camera dell'occhio solznica
  • campione

    A) m

    1. pren. borec, zagovornik, paladin:
    campione del progresso borec za napredek

    2. šport prvak, šampion (tudi pren.):
    campione del mondo, campione iridato svetovni prvak
    campione assoluto absolutni prvak
    è un campione della matematica je pravi šampion v matematiki

    3. vzorec:
    un campione di vino vinski vzorec
    prelevare un campione da un giacimento minerario vzeti vzorec iz ležišča
    campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
    un bel campione! iron. mojster in pol!

    4. fiz. prototip:
    il campione internazionale del metro mednarodni prototip metra

    5. vzorec (v statistiki):
    campione rappresentativo reprezentativni vzorec
    campione a scelta casuale naključni vzorec

    B) agg. invar.

    1. šport
    squadra campione prvak (moštvo)

    2. vzorčen:
    indagine campione vzorčna preiskava