sera
A) f
1. večer:
a sera, di sera zvečer
da mattina a sera, dalla mattina alla sera, da mane a sera od jutra do večera
domani sera jutri zvečer
l'altra sera predvčerajšnjim zvečer, predsinočnjim
questa sera nocoj
ieri sera sinoči
a sera inoltrata pozno zvečer
una di queste sere nekega večera
giornale della sera večernik
dare la buona sera voščiti dober večer
fa sera, si fa sera, scende la sera večeri se
2. večer (čas po večerji):
abito da sera večerna obleka
3. pren. knjižno starost; smrt
B) agg. invar. publ. večeren:
stampa sera večerni tisk
Zadetki iskanja
- serbare
A) v. tr. (pres. sērbo)
1. spraviti, spravljati; shraniti, shranjevati; prihraniti
2. ohraniti, ohranjati; obvarovati; gojiti (v sebi):
serbare qcn. in vita ohranjati koga pri življenju
serbare la tradizione varovati izročilo
serbare odio verso qcn. gojiti sovraštvo do koga
B) ➞ serbarsi v. rifl. (pres. mi sērbo) ohraniti, ohranjati se; ostajati; varovati se:
serbarsi onesto ostati pošten - sfogare
A) v. tr. (pres. sfōgo) dajati duška:
sfogare la rabbia dati duška jezi
B) v. intr.
1. uiti, uhajati; izhlapevati (plin)
2. bruhniti v
C) ➞ sfogarsi v. rifl. (pres. mi sfōgo)
1.
sfogarsi con qcn. zaupati se komu
sfogarsi su qcn. stresati (jezo, slabo voljo) na koga
2.
sfogarsi a correre natekati se
sfogarsi a mangiare do sitega se najesti - sfogo m (pl. -ghi)
1. odvod, odtok; zračna odprtina; odtok:
senza sfogo zaprt (prostor)
2. izhod; dostop:
un paese senza sfogo sul mare dežela brez dostopa do morja
3. pren. izliv; dušek:
dare sfogo al dolore dati duška žalosti
4. pog. izpuščaj - sfuggita f bežen skok:
alla sfuggita, di sfuggita bežno, naglo; mimogrede
fare una sfuggita a skočiti do - sgarbo m nevljudnost, neolikanost; grobost:
fare uno sgarbo a qcn. biti grob, osoren do koga - sguardo m
1. gledanje, pogled:
sguardo dolce, truce mil, divji pogled
a primo sguardo na prvi pogled
dare, gettare uno sguardo pogledati
non degnare d'uno sguardo še pogledati ne
2. pogled; ekst. oči:
fin dove arriva lo sguardo do koder seže pogled
fissare lo sguardo su qcn. koga srepo gledati
3. razgled:
bello sguardo razgledišče - simpatia f
1. simpatija, nagnjenje, naklonjenost:
avere, nutrire, provare, sentire simpatia per qcn., qcs. gojiti simpatije do koga, česa, biti naklonjen komu, čemu
andare a simpatia, giudicare per simpatia biti pristranski, soditi po simpatiji
2. simpatičnost
3. fiz., psihol., med. simpatija - simpatizzare v. intr. (pres. simpatizzo)
simpatizzare con, per simpatizirati s kom, s čim; čutiti, gojiti simpatijo do koga, česa; biti naklonjen komu, čemu - simulare v. tr. (pres. simulo)
1. hliniti:
simulare amicizia per qcn. hliniti prijateljstvo do koga
2. tehn. simulirati, umetno reproducirati - sollevare
A) v. tr. (pres. sollēvo)
1. dvigniti, dvigovati; privzdigniti:
sollevare qcs. da terra dvigniti kaj s tal
2. pren. povzdigniti, povzdigovati:
sollevare qcn. ai più alti onori povzdigniti koga do najvišjih časti
3. pren. dvigniti, dvigovati; blažiti; tolažiti:
sollevare qcn. dalla miseria koga dvigniti iz revščine
sollevare il popolo contro il tiranno dvigniti ljudstvo zoper tirana
4. pren. sprožiti:
sollevare una questione sprožiti vprašanje
B) ➞ sollevarsi v. rifl. (pres. mi sollēvo)
1. dvigniti, dvigovati se
2. pren. opomoči si
3. dvigniti, dvigovati se; upreti, upirati se (komu, čemu) - sopravvenire* v. intr. (pres. sopravvēngo)
1. priti nenadejno
2. zgoditi, dogajati se nepričakovano; napočiti; nepričakovano priti (do česa):
sono sopravvenute complicazioni prišlo je do zapletov - sordo
A) agg.
1. gluh (tudi pren.):
essere sordo da un orecchio biti gluh na eno uho
essere sordo alle preghiere pren. biti gluh za prošnje
essere sordo come una campana biti gluh kakor kamen
2. gluh, neakustičen; zamolkel, pridušen:
lima sorda ekst. pren. pokrita rihta
rumore sordo zamolkel šum
3. pren. tih, skrit:
nutrire una sorda invidia verso gojiti skrito zavist do
4. jezik nezveneč
B) m (f -da) glušec, gluha oseba:
parlare ai sordo govoriti gluhim ušesom
fare il sordo delati se gluhega
non intendere sordo takoj razumeti - sprēmere v. tr. (pres. sprēmo)
1. iztisniti, iztiskati; ožeti, ožemati:
spremere le lacrime pren. ganiti do solz
spremere un limone iztisniti limono
spremersi le meningi pren. naprezati možgane
spremere il sugo da qcs. izluščiti jedro iz česa
2. pren. izžemati:
spremere denaro a qcn., da qcn. iz koga izvabiti denar - spugna
A) f
1. spužva, goba:
spugna artificiale umetna spužva
bere come una spugna pren. piti kot žolna
diventare una spugna pren. premočiti se do kože
passare la spugna su qcs., dare un colpo di spugna su qcs. pren. kaj pozabiti
2. ekst. frotir:
gettare la spugna šport predati borbo; pren. priznati poraz, neuspeh
3. kem.
spugna di platino platinska goba
4. miner. (spugnone) plovec
B)
spugne f pl. zool. spužve (Porifera) - squadrare v. tr. (pres. squadro)
1. občrtati pravokotno
2. ekst. obdelati pravokotno
3. ekst. premeriti:
squadrare qcn. da capo a piedi premeriti koga od nog do glave - su
A) prep.
1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih
2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti
3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj
4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca
5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let
6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov
7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra
8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim
9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez
10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu
B) avv.
1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik
2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov
3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti
4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno
5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!
6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej
7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod - tardi avv.
1. pozno, kasno:
a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
al più tardi najkasneje
fino a tardi do poznih ur
presto o tardi prej ali slej
sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
far tardi zamuditi se, biti pozen
2. pozno, z zamudo:
si è fatto tardi pozno je že
PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje - tavoletta f
1. pomanjš. od ➞ tavola deščica, ploščica
2. tablica:
tavoletta di cioccolata tablica čokolade
3. voščena tablica
4. geogr. šestnajstina osnovne pole topografske karte Italije (vojnogeografskega inštituta)
5. avto pog.
andare a tavoletta potisniti pedal za plin do konca - tēmpo m
1. čas (absolutno):
col tempo sčasoma
in progresso di tempo knjižno s časom
senza tempo večno
dar tempo al tempo pustiti času čas
perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas
2. čas (astronomski):
tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas
3. čas (del):
da tempo že precej časa, zdavnaj
di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
tutto il tempo ves čas, stalno
4. čas (predviden za kaj):
per tempo hitro, kmalu
tempo un mese v enem mesecu
tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
tempo di cottura čas kuhanja
tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
tempo di lavorazione izdelavni čas
tempo reale inform. resnični čas
tempo supplementare tehn. dodatni čas
interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
perdere tempo izgubljati čas
prendere tempo obotavljati se
senza por tempo in mezzo brez odlašanja
5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
tempo primo prvotni tempo
tempo di valzer ritem valčka
tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
battere, segnare il tempo udarjati takt
tempo debole nenaglašena doba
tempo forte naglašena doba
6. glasba stavek:
i tempi di una sinfonia stavki simfonije
7. avto takt:
motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor
8. šport čas; polčas:
tempi supplementari podaljšek (tekme)
chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)
9. del (predstave)
10. čas (v kronološkem zaporedju):
a quel tempo takrat
ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
in ogni tempo vedno, stalno
il nostro tempo dandanašnji
il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
tempi bui, difficili mračna, težka leta
adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
coi tempi che corrono v teh (težkih) časih
11. čas, doba:
tempo di caccia čas lova
tempo della semina čas setve
12. čas (za neko dejavnost):
tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
tempo pieno šol. celodnevni pouk
ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
darsi al bel tempo zabavati se
fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati
13. jezik čas:
tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
avverbio di tempo časovni prislov
complemento di tempo prislovno določilo časa
14. (določen) čas:
a tempo debito o pravem času
anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
tempo utile zadnji rok
in tempo utile pravočasno
15. čas (poosebljeno):
le ingiurie del tempo zob časa
il tempo fugge čas beži
il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna
16. vreme:
tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
previsioni del tempo vremenska napoved
tempo permettendo če bo vreme primerno
fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
sentire il tempo biti občutljiv za vreme
PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
il tempo è moneta preg. čas je denar
col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas