picciolo
A) agg. pren. knjižno skromen
B) m (piccolo) (florentinski) sold; toskansko novčič:
non avere un picciolo biti brez ficka, brez prebite pare
non valere un picciolo ne biti vreden prebite pare
sino all'ultimo picciolo do zadnje pare
Zadetki iskanja
- piēde m
1. noga (človeška); taca
collo del piede nart
la pianta del piede podplat
piede piatto med. ploska noga
si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave
2. ekst. pren.:
andare a piedi iti peš
ai piedi del monte pod hribom
a piede libero na prostosti
battere i piedi cepetati z nogami
da capo a piedi od glave do peta
fatto coi piedi narejen zanič, površno
in piedi na nogah, pokonci
levarsi dai piedi spraviti se spod nog
mettere, prendere piede zakoreniniti se
puntare i piedi upreti, upirati se
tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih
3. noga, spodnji del:
i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
piede del fusto spodnji del debla
piede del fungo gobji kocen
4. pren. stanje, pogoj, osnova:
porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)
5. čevelj (mera)
6. lit. stopica - piōggia f (pl. -ge) dež (tudi ekst.)
fare la pioggia e il bel tempo pren. vedriti in oblačiti
a pioggia vse poprek, brez razlike:
misure che colpiscono a pioggia tutti ukrepi, ki prizadevajo vse poprek - portafōglio m
1. listnica:
alleggerire qcn. del portafoglio koga okrasti
avere il portafoglio gonfio, ben fornito imeti debelo denarnico, biti bogat
2. ekst. ministrstvo, listnica:
ministro senza portafoglio minister brez listnice
3. ekon. (izterljive) menice; (investirani) vrednostni papirji; zavarovalne police (izdane tega in tega dne) - proporzione f
1. razmerje, sorazmerje; skladnost:
in proporzione (a) sorazmerno (s, z)
avere, non avere il senso delle proporzioni imeti občutek, biti brez občutka za mero
mancare di proporzione biti nesorazmeren
2. mat. proporcija
3. med. količina, doza
4. (zlasti v množini; tudi pren.) mera, velikost, dimenzija - quacchero
A) m (f -ra)
1. relig. kveker, kvekerka
2. pren. rigorist
B) agg. kvekerski:
alla quacchera pren. po domače, brez ceremonij - quartiēre m
1. (mestna) četrt, rajon:
i quartieri alti boljše četrti
quartiere residenziale rezidenčna četrt
consiglio di quartiere rajonski svet
2. voj. vojašnica
quartiere generale glavni stan, generalštab
non dare quartiere pren. ne sprejeti vdaje; ne prizanesti, prizanašati, ne pustiti pri miru; ne popustiti, popuščati:
una malattia che non dà quartiere bolezen, ki ne popušča
lotta senza quartiere boj brez milosti
3. toskansko stanovanje
4. navt. bok:
quartiere poppiero, prodiero krmni, premčni bok (ladje) - quattrino m
1. novčič, belič
2. malo denarja:
ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti
3.
quattrini pl. denar:
senza quattrini reven, siromašen
fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
buttare i quattrini razmetavati denar
costare fior di quattrini veliko stati
far quattrini veliko zaslužiti
tirare al quattrino biti lakomen na denar - quattro
A) agg.
1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči
2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega
3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti
B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se - quiēto agg.
1. miren:
acqua quieta pren. tiha voda
2. tih
3. pren. brezskrben:
il quieto vivere življenje brez skrbi
animale quieto krotka žival - rēndita f
1. ekon., pravo renta:
rendita fondiaria zemljiška renta
rendita edilizia stavbna renta
rendita vitalizia dosmrtna renta
vivere di rendita živeti od rente, brez dela
2. neizplačljiva državna obligacija - restare v. intr. (pres. rēsto)
1. ustaviti, ustavljati se; ostajati (tudi ekst.) vztrajati:
che resti fra noi naj ostane med nama
restare sulla breccia pren. biti še vedno aktiven, ne dati se še
2. ostajati, biti še naprej:
restare in cordiali rapporti con qcn. biti še naprej v prisrčnih odnosih
restare indietro (rispetto a) zaostajati (za)
restare comodi ne dati se motiti, ne vstati
3.
restare orfano osiroteti
restare zoppo ostati šepav
restare d'accordo sporazumeti se
restare a bocca aperta, di stucco biti presenečen
restare col danno e con le beffe utrpeti škodo in povrh še zasmeh
restare sul colpo, restarci nenadoma umreti
restare con un palmo di naso ostati z dolgim nosom
restare in secco navt. nasesti
restare al verde ostati brez prebite pare
4. preostajati, biti še:
non resta che... ne preostaja drugega, kot da...
restano pochi giorni a... manjka še nekaj dni do...
resta a vedere se... treba je videti, če...
5. biti, nahajati se:
lo stabile resta sul lato destro della via zgradba je na desni strani ulice
6. knjižno umiriti, umirjati se; prenehati
PREGOVORI: chi muore giace e chi resta si dà pace preg. življenje pač teče naprej - rifiatare v. intr. (pres. rifiato)
1. dihati; izdihavati
2. pren. oddahniti se:
lavorare senza rifiatare pren. delati brez oddiha, neprekinjeno
ha ascoltato senza rifiatare poslušal je, ne da bi pisnil, črhnil - rimanere* v. intr. (pres. rimango)
1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
rimanere in carica ostati na položaju
la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga
2.
rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
rimanere vedovo ovdoveti
rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
rimanerci biti prevaran; pog. umreti
rimanere in forse biti v dvomu
rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
rimane sospeso o stvari je treba odločiti
3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo - riposare2
A) v. intr. (pres. ripōso)
1. počivati; ekst. spati; mirovati, pomiriti se:
riposare sugli allori pren. počivati na lovorikah
riposare in pace evfemistično počivati v miru
senza riposare brez prestanka
2. agr. počivati, odpočiti si (neobdelana zemlja)
3. sedeti, ležati, opirati se (tudi pren.); zaupati, zanesti, zanašati se: zanašati se na obljubo (koga)
B) v. tr. nuditi počitek:
una lettura che riposa la mente branje, ob katerem si glava odpočije
C) ➞ riposarsi v. rifl. (pres. mi ripōso) počivati, odpočiti se, odpočiti si - ritegno m zadržek; obzir, obzirnost; mera, zmernost:
aver ritegno ekst. obotavljati se, omahovati
non aver ritegno a dire qcs. povedati kaj odkrito, brez omahovanja
spendere con ritegno trošiti zmerno - rōcchio m (pl. -chi)
1. arhit. člen stebrnega debla
2. ekst. valj, valjast kos:
rocchio di carne meso brez kosti
rocchio di anguilla kos jegulje
rocchio di salsiccia kos klobase - rōsa
A) f
1. bot. vrtnica (Rosa):
rosa delle Alpi (rododendro) rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum)
rosa canina divja roža, šipek (Rosa canina)
rosa del Giappone (camelia) kamelija (Camelia japonica)
rosa di Natale (elleboro) slepica, črni teloh, smrtnica (Helleborus)
2. vrtnica; roža (cvet):
all'acqua di rose pren. neučinkovit; kot blažev žegen
fresca come una rosa pren. lepa, cvetoča kot vrtnica
un mazzo di rose šopek vrtnic
il mese delle rose maj
Pasqua di rose relig. Binkošti
non sono tutte rose e fiori ni vse tako rožnato, kot je videti
sta in un letto di rose pren. sreča mu je naklonjena, vse mu gre kot namazano
3. skupina, krog:
la rosa dei candidati krog kandidatov
4. rdečica (na koži)
5. oreh (na govejem, telečjem stegnu)
6.
rosa dei venti vetrovnica
7. zool.
rosa di mare (attinia) rdeča vetrnica, aktinija (Actinia)
PREGOVORI: non c'è rosa senza spine preg. ni vrtnice brez trna
se son rose fioriranno preg. počakajmo, pa bomo videli
B) m invar. roza, rožnata barva
C) agg. invar. roza, rožnat:
maglia rosa šport rožnata majica
stampa rosa rožnati tisk
vedere tutto rosa pren. videti vse rožnato, biti optimist - sacco1 m (pl. -chi)
1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se
2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba
3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super
4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se
5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem
6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik
7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se
8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci - salamelēcco m (pl. -chi) globok priklon:
fare mille salamelecchi a qcn. komu se globoko priklanjati, klečeplaziti pred kom
senza tanti salamelecchi brez ceremonij