Franja

Zadetki iskanja

  • dettame m

    1. načelo, vodilo; norma:
    seguire i dettami della coscienza ravnati, kot narekuje vest

    2. diktat; nasvet, namig, sugestija:
    vestirsi secondo i dettami della moda oblačiti se po modnem diktatu
  • detto

    A) agg.

    1. rečen, povedan:
    detto fra noi med nami povedano
    detto tra parentesi mimogrede povedano
    è presto detto lahko je reči
    come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
    detto fatto rečeno storjeno
    quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel

    2. imenovan:
    Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese

    3. določen:
    il detto giorno določenega dne

    4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
    detto individuo imenovana oseba

    B) m

    1. beseda:
    stando al suo detto po njegovih besedah

    2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
    come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
    i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta
  • devōto

    A) agg.

    1. vdan, privržen; zvest:
    devoto alla tradizione privržen izročilu
    devoti ossequi z vdanim spoštovanjem (v pismih)

    2. pobožen:
    luogo devoto posvečeno mesto
    libro devoto molitvenik

    B) m (f -ta)

    1. relig. (pobožni) častilec; vernik:
    i devoti della Vergine častilci Device Marije

    2. vdana, zvesta oseba
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • diagnosticare v. tr. (pres. diagnōstico) diagnosticirati (tudi pren.):
    diagnosticare una malattia diagnosticirati, ugotoviti bolezen
    diagnosticare i mali della società diagnosticirati težave družbe
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • diēci

    A) agg. deset:
    i dieci comandamenti deset božjih zapovedi

    B) m število deset; desetka, desetica:
    lo studente ha preso un dieci študent je dobil desetko
    ho giocato il dieci di fiori igre igral sem križevo desetico
    lavorare per dieci pren. garati kot črna živina
    a dieci a dieci po deset
  • diētro

    A) avv. zadaj

    B) prep.

    1. za:
    tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
    stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
    gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
    andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
    stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
    correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
    lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
    nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar

    2. za, po:
    le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo

    3. pisarn. na podlagi; ob; po:
    dietro domanda na podlagi prošnje
    dietro pagamento po plačilu
    dietro consegna po povzetju
  • difēndere*

    A) v. tr. (pres. difēndo)

    1. braniti; varovati; ščititi; opravičiti, opravičevati:
    difendere i propri interessi braniti svoje koristi
    difendere qcn. a spada tratta pren. koga braniti z vsemi močmi

    2. pravo braniti; biti branilec, zagovornik:
    difendere una causa biti branilec v sporu

    3. (sostenere) podpreti, podpirati; braniti:
    difendere le proprie ragioni braniti svoja stališča

    B) ➞ difēndersi v. rifl. (pres. mi difēndo)

    1. braniti se; varovati se:
    difendersi dalla neve, dal nemico braniti se pred mrazom, pred sovražnikom

    2. pravo braniti se:
    difendersi in giudizio braniti se na razpravi

    3. opravičiti, opravičevati se

    4. pog. znajti se; odnesti jo:
    in matematica non è bravissimo ma si difende v matematiki ni posebno močen, se pa nekako znajde, za silo mu pa gre
  • digerire v. tr. (pres. digerisco)

    1. med. prebaviti, prebavljati:
    digerisce anche i chiodi še žeblje je sposoben pojesti

    2. pren. prenesti, prenašati; razumeti:
    quell'uomo non lo digerisco proprio tega človeka sploh ne prenesem
    il latino no l'ho mai digerito latinščine nisem nikoli razumel
  • digrignare v. tr. (pres. digrigno) kazati zobe, škrtati z zobmi:
    digrignare i denti škrtati z zobmi
  • dimezzare v. tr. (pres. dimēzzo) razpoloviti, razpolavljati; (močno) zmanjšati, znižati:
    dimezzare i costi di produzione močno znižati proizvodne stroške
  • dintorno

    A) avv. (intorno) okoli, naokrog

    B) prep.
    dintorno a okoli, okrog:
    dintorno alla casa okoli hiše

    C)
    dintorni m pl. okolica; periferija:
    Milano e i suoi dintorni Milano in njegova okolica
  • dire*

    A) v. tr. (pres. dico)

    1. reči, praviti, dejati:
    dire delle stupidaggini neumne klatiti
    dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
    vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
    dirle grosse debele tvesti
    dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
    dire di no zavrniti
    dire di sì pritrditi, privoliti
    non dico di no pren. priznam
    voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
    dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
    non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
    non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
    per così dire tako rekoč
    dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

    2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
    te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

    3. absol. praviti, govoriti:
    a dirla in confidenza med nami povedano
    dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
    dici davvero?, sul serio? kaj res?
    dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
    non faccio per dire ne da bi se hvalil
    stavo per dire hotel sem reči
    così, tanto per dire kar tako, mimogrede

    4. deklamirati, recitirati:
    dire una poesia deklamirati pesem
    dire le preghiere moliti
    dire la messa maševati

    5. imeti (za):
    tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

    B) m govor, beseda:
    hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
    PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega
  • dirigere*

    A) v. tr. (pres. dirigo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    dirigere lo sguardo uperiti pogled
    dirigere i passi, il cammino verso kreniti, napotiti se proti

    2. nasloviti, naslavljati:
    dirigere una persona all'ufficio informazioni koga napotiti v urad za informacije

    3. voditi; upravljati; usmeriti, usmerjati; dirigirati:
    dirigere una ditta voditi, upravljati podjetje
    dirigere il traffico usmerjati promet
    dirigere un complesso musicale dirigirati ansamblu

    B) ➞ dirigersi v. rifl. (pres. mi dirigo) usmeriti, usmerjati se; napotiti se
  • disarmare

    A) v. tr. (pres. disarmo)

    1. razorožiti, razoroževati (tudi pren.):
    disarmare i prigionieri razorožiti ujetnike
    le sue lacrime mi hanno disarmato njene solze so me razorožile

    2. navt. razpremiti (ladjo), odstraniti z ladje opremo:
    disarmare i remi sneti vesla z vilic

    3. gradb. sneti, odstraniti, odstranjevati odre

    B) v. intr.

    1. zmanjšati oborožitev

    2. pren. popustiti, popuščati; vdati se
  • disastrato m (f -ta) žrtev:
    i disastrati dall'alluvione poplavljenci
  • disattēndere* v. tr. (pres. disattēndo) ne spoštovati, ne upoštevati; ne poslušati:
    disattendere i consigli di qcn. ne poslušati nasvetov
  • discendere*

    A) v. intr. (pres. discendo)

    1. iti dol; spustiti, spuščati se; stopiti, stopati (iz, s); sestopiti, sestopati:
    discendere a valle spustiti se v dolino
    discendere dal tram stopiti s tramvaja
    discendere dalla nave izkrcati se

    2. spustiti, spuščati se; zaiti, zahajati; pasti, padati:
    i monti discendono verso il piano hribi se spuščajo v dolino
    il sole discende sonce zahaja
    il barometro sta discendendo barometer pada

    3. pren. izhajati, izvirati, biti potomec:
    discendere da nobile famiglia izvirati iz plemenite rodbine
    ne discende che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav

    B) v. tr. iti dol:
    discendere le scale iti po stopnicah
  • discepolo m (f -la)

    1. učenec, učenka; pristaš, privrženec:
    i discepoli di Socrate Sokratovi privrženci

    2. relig. učenec:
    i discepoli di Cristo Kristusovi učenci