sfuggire
A) v. tr. (pres. sfuggo) uiti (komu, čemu); izogniti, izogibati se:
sfuggire un pericolo uiti nevarnosti
B) v. intr.
1. uiti, ubežati:
sfuggire alla giustizia uiti roki pravice
2. spregledati; pozabiti, pozabljati:
nel correggere le bozze mi sono sfuggiti parecchi errori med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal precej napak
mi è sfuggito che oggi è il tuo compleanno pozabil sem, da je danes tvoj rojstni dan
Zadetki iskanja
- sguazzare v. intr. (pres. sguazzo)
1. čofotati
2. uživati v čem
3. pren. plavati:
sguazzare nell'abbondanza plavati v izobilju
4. obl. biti obilen, prevelik:
sguazza nelle scarpe, nel vestito čevlji, obleka so mu preveliki - silēnzio m (pl. -zi)
1. tišina; ekst. mir:
silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
il silenzio dei boschi gozdna tišina
giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj
2. molk, tišina:
silenzio! tiho!
silenzio stampa časopisni molk
ascoltare in silenzio molče poslušati
fare silenzio molčati
3. pozaba:
cadere nel silenzio pasti v pozabo
passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
vivere nel silenzio živeti samotno, vstran
4. voj. povečerje, znak za tišino
PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato - smoderato agg. nezmeren:
essere smoderato nel mangiare, nel bere biti nezmeren pri jedi, pijači - soffocare
A) v. tr. (pres. sōffoco)
1. dušiti, zadušiti:
un caldo che soffoca zadušljiva vročina
soffocare il fuoco pogasiti ogenj
2. pren. zadušiti:
soffocare la rivolta nel sangue zadušiti upor v krvi
soffocare uno scandalo potlačiti škandal
B) ➞ soffocare, soffocarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ sōffoco) dušiti se - spada
A) f
1. meč, sablja:
spada nuda, sguainata goli meč, izdrti meč
a spada tratta pren. zagnano, silovito
dritto come una spada raven kot sveča
spada di Damocle pren. Damoklejev meč
cingere la spada opasati si meč; ekst. bojevati se
incrociare la spada con qcn. s kom se boriti
mettere, passare a fil di spada pren. poklati
rimettere, riporre la spada nel fodero vrniti meč v nožnico; ekst. prenehati boj
sguainare, snudare la spada izdreti meč
2. šport meč; ekst. floret
3.
buona spada dober sabljač
uomo di spada vojak, vojščak
4. igre meč (barva pri napolitanskih kartah)
PREGOVORI: ne ammazza più la gola che la spada preg. več jih umre od požrešnosti kot od meča
B) agg. invar. zool.
pesce spada mečarica (Xiphias gladius) - sparare2
A) v. tr. (pres. sparo)
1. ustreliti, streljati:
sparare un colpo in aria ustreliti v zrak
spararsi un colpo ustreliti se
sparare una fucilata ustreliti s puško
2.
sparare calci, pugni brcati, udariti s pestjo
sparare in rete šport streljati na vrata
3. pren. ustreliti, streljati (kozle), klatiti:
spararle grosse debele klatiti
sparare una notizia in prima pagina publ. dati novici poseben poudarek
B) v. intr. ustreliti, streljati:
spararsi ustreliti se
sparare nel mucchio pren. streljati vsevprek, na slepo
sparare a salve streljati v salvah
sparare a vista streljati brez opozorila
sparare a zero streljati naravnost; pren. prerešetati koga z vprašanji; neusmiljeno kritizirati - specifico
A) agg. (m pl. -ci)
1. specifičen; svojevrsten, poseben; značilen; ekst. konkreten, natančno določen:
nel caso specifico v danem primeru
2. med. specifičen; poseben:
rimedio specifico farm. specifik
3. fiz. specifičen:
peso specifico specifična teža
B) m
1. specifičnost
2. farm. specifikum
3. posebnost, značilnost; specifika:
lo specifico televisivo televizijska specifika - spenzolare
A) v. tr. (pres. spēnzolo) spustiti, spuščati:
spenzolare una corda nel pozzo spustiti vrv v vodnjak
B) v. intr. viseti; bingljati - sperticarsi v. rifl. (pres. mi spērtico) pretiravati (s čim):
sperticarsi nel lodare qcn. pretirano hvaliti koga - spina f
1. trn
2. bodica
3.
spine pl. bodičje, bodičevje; trnata veja
4. pren. trn, muka:
ho una spina nel cuore v srcu mi tiči trn
essere, stare sulle spine pren. biti na trnih
5. pog. zbodljaj
6. zool. bodica; želo; (ribja) koščica:
a spina di pesce agr., obl., obrt ribja kost (oblikovanost, vzorec, vbod)
7.
spina bifida med. nezarasla hrbtenica
spina dorsale anat. hrbtenica
spina ventosa med. tuberkuloza prsnice
8. elektr. vtikač
9. metal. mašilni drog
10. nastavna odprtina; pipa (na sodu):
birra alla spina točeno pivo
11. gradb.
muro di spina glavni nosilni zid
12. navt. palubni obroč
PREGOVORI: non c'è rosa senza spina preg. ni rože brez trna - sprofondare
A) v. tr. (pres. sprofondo) strmoglaviti, strmoglavljati
B) v. intr.
1. potoniti; pogrezniti, pogrezati se
2. udreti, udirati se
3. pren. zapasti, zapadati:
sprofondare nel dolore pogrezniti se v žalost, žalostiti se
C) ➞ sprofondarsi v. rifl. (pres. mi sprofondo) pogrezniti, pogrezati se v; vreči se na (tudi pren.):
sprofondarsi nella poltrona zgruditi se v fotelj
sprofondarsi nella lettura zatopiti se v branje - sputare
A) v. tr. (pres. sputo)
1. pljuniti, pljuvati; izpljuniti:
sputare bile, veleno pren. bruhati ogenj in žveplo
sputare l'osso pren. vrniti vzeto, ukradeno; izblebetati, kar bi radi zamolčali
sputare i polmoni pren. močno kašljati; ekst. govoriti na vsa pljuča
sputare il rospo pren. dati si duška
sputare sangue pren. garati kakor črna živina
sputare sentenze pren. vsiljivo deliti nauke
2. pren. bruhati:
il vulcano sputa lava ognjenik bruha lavo
B) v. intr. pljuniti, pljuvati:
sputare addosso a, in faccia a, su pren. pljuvati na
sputare nel piatto in cui si mangia pren. pljuvati v lastno skledo
sputare tondo pog. govoriti domišljavo, postavljaško - stare* v. intr. (pres. stō)
1. knjižno obstati
2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo
3. obotavljati se, muditi se
4. trajati
5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo
6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan
7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?
8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati
9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici
10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno
11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako
12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti
13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo
14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja
15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali
16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)
17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati
18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori
19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)
20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem
21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših
22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?
23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za - strage f
1. klanje, pokol, pomor, morija; ekst. velika umrljivost:
la strage degli innocenti biblijsko pokol nedolžnih otročičev
la peste fece strage fra le popolazioni in Europa nel XIV secolo v 14. stoletju je kuga morila med evropskimi ljudstvi
2. uničenje, propadanje:
fare strage di cuori pren. zapeljevati na veliko
3. pren. polom, polomija, propad
4. obilica, kup - taschino m
1. pomanjš. od ➞ tasca obl. žepek (na suknjiču)
2. žep (v torbicah, kovčkih ipd.); ekst. denarnica; pog. toskansko
entrare nel taschino postati nadležen - tasso3 m
1. stopnja:
tasso di natalità nataliteta, rodnost
2. ekon. obrestna mera
tasso di sconto eskontna mera
3. med.
tasso di zucchero nel sangue glikemija, količina sladkorja v krvi - temperante agg. zmeren, umerjen, zdržen:
essere temperante nel mangiare, nel bere biti zmeren pri jedi, pri pijači - tērmine1 m
1. meja; mejnik
2. pravo rok, termin:
contratto a termine terminski posel
termine improrogabile; termine ultimo, termine perentorio zadnji rok
termine di scadenza rok zapadlosti, plačila; pravo
termine di protesto pritožbeni rok; trgov.
termine di preavviso odpovedni rok
3. rok:
a breve, a lungo termine kratkoročno, dolgoročno
nel termine di un mese v roku enega meseca
4. konec:
aver termine končati se
portare a termine dokončati, dovršiti, izpeljati
volgere al termine biti pri koncu
5. člen, element:
complemento di termine jezik indirektni objekt
termini di una proposizione jezik stavčni členi
i termini di una frazione mat. člena ulomka, števec in imenovalec
i termini di un paragone elementa primerjave
ridurre ai minimi termini mat. krajšati (ulomek); pren. skrajno zmanjšati, skrčiti; zdelati
6. pren. točka, stopnja; cilj:
a buon termine precej daleč (s čim)
7. (esaurimento) izčrpanje, pojemanje:
il termine delle provviste konec zalog
8.
termini pl. pren. meje; pravila; okoliščine; stanje:
le cose stanno in questi termini zadeve so take
essere in buoni termini con qcn. biti v dobrih odnosih s kom - toccare
A) v. tr. (pres. tocco)
1. potipati; prijeti; trkati:
cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
toccare i bicchieri trkniti s kozarci
toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
toccare un tasto pritisniti na tipko
toccare il violino zabrenkati na violino
2. dotakniti, dotikati se:
toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)
3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič
4. doseči, dosegati (tudi pren.):
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
toccare la maturità doseči zrelost
toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
toccare il segno pren. zadeti v polno
toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati
5. zadevati, tikati se:
sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo
6. pren. ganiti; prizadeti:
toccare il cuore globoko ganiti
toccare sul vivo v živo prizadeti
7.
toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
toccare una sgridata biti okregan
B) v. intr.
1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča
2. morati; biti primoran, prisiljen:
gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen
3. pripasti, pripadati
PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja