Franja

Zadetki iskanja

  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
  • girare

    A) v. tr. (pres. giro)

    1. vrteti; obrniti, obračati:
    girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
    girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
    girare una pagina obrniti stran

    2. mešati (juho)

    3. obkrožiti, obpluti, obiti:
    girare l'isola obpluti otok
    girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
    girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
    girare il mondo prepotovati svet

    4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
    ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
    girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
    girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
    girare un conto ekon. prenesti račun
    girare una cambiale indosirati menico

    5. film snemati, posneti:
    girare una scena in esterni snemati eksterier
    si gira! pozor, snemamo!

    6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
    gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
    girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

    B) v. intr.

    1. obračati se, vrteti se, krožiti:
    la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
    la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
    girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
    girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

    2. hoditi; krožiti:
    è da questa mattina che giro že od jutra hodim
    il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
    il denaro gira pren. denar se obrača
    le notizie girano novice krožijo

    3. zaviti, zavijati:
    il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

    4. iti, teči okoli, obkrožati:
    la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

    5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
    mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
    secondo come gira pren. kakršne je pač volje
    cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

    6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
    il vino comincia a girare vino je začelo cikati

    C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
    mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • giungere*

    A) v. intr. (pres. giungo) priti, prihajati; prispeti:
    giungere al traguardo priti na cilj
    giungere in porto pren. spraviti pod streho, uspešno kaj pripeljati do konca
    giungere nuovo prvič slišati
    giungere all'orecchio pren. priti na uho
    giungere a dire, a fare drzniti si reči, storiti

    B) v. tr. skleniti, sklepati:
    giungere le mani skleniti roke
  • glōria1 f

    1. slava:
    il cammino della gloria pot do slave
    coprirsi di gloria ovenčati se s slavo
    essere avido di gloria biti slavohlepen
    lo feci per la gloria šalj. naredil sem to za slavo

    2. pren. ponos; junak:
    è una gloria nazionale narodni junak je
    vecchie glorie šport nekdanji asi

    3. božja slava, blaženost:
    Dio l'abbia in gloria Bog mu daj večni mir
    andare in gloria pren. veseliti se, skakati od veselja
    essere in gloria pren. šalj. biti v rožicah
    aspettare a gloria pren. nestrpno čakati
  • godere* v. intr. (pres. gōdo)

    1. biti srečen, veseliti se, radovati se, uživati:
    godo di vedervi in buona salute vesel sem, da vas vidim zdrave
    godere della compagnia di qcn. uživati v družbi nekoga
    prendere, pigliare a godere qcn. ponorčevati se iz koga, privoščiti si koga
    PREGOVORI: chi si contenta gode preg. z malim zadovoljnemu nič ne manjka

    2. imeti prednost, korist:
    la città gode di un magnifico panorama mesto ima prekrasen razgled

    3. uživati:
    godere a mangiare bene uživati v dobri jedi; popivati, veseljačiti
  • gola f

    1. anat. grlo:
    mal di gola vnetje grla
    avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

    2. (v zvezi s prehranjevanjem)
    mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
    col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
    essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
    avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
    avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
    mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
    mentire per la gola pren. nesramno lagati

    3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
    gridare a piena gola vpiti na vse grlo
    ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

    4. pren. grlo, vrat:
    avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
    essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
    mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
    segare la gola prerezati vrat

    5. relig. požrešnost

    6. pren. grlo, vrat:
    la gola di un vaso vrat vaze

    7. geogr. soteska
  • gomito m

    1. anat. komolec:
    alzare troppo il gomito pren. preveč pogledati v kozarec
    farsi largo a forza di gomiti pren. komolčiti se
    lavoro fatto coi gomiti površno opravljeno delo

    2. kar je podobno komolcu:
    in quel punto la strada fa un gomito na tistem mestu cesta ostro zavije
    il gomito di un tubo cevno koleno

    3. geogr.
    gomito di mare morski rokav
  • grado1 m

    1. stopnja:
    procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
    raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
    scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
    ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
    interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
    a grado a grado postopoma
    in sommo grado zelo, nadvse
    a grado a grado korak za korakom, postopoma

    2.
    grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

    3. funkcija, položaj, čin:
    i gradi militari vojaški čini
    essere promosso di grado napredovati

    4. mat. stopnja:
    equazione di primo grado enačba prve stopnje

    5. mat., geogr. stopinja:
    grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

    6.
    grado alcolico stopnja alkohola

    7. temperaturna stopinja:
    grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

    8. stanje, stan, položaj:
    conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
    essere in grado (di) biti zmožen, moči
  • grazia f

    1. ljubkost, lepota, milina:
    la grazia del volto milina obraza

    2. ljubeznivost, prijaznost:
    accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
    mala grazia neprijaznost, odurnost
    non avere garbo né grazia biti grob, oduren

    3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
    crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem

    4. pren. prijeten vonj, okus:
    senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino

    5. (navadno pl.) naklonjenost:
    entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
    godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko

    6. usluga, milost:
    chiedere una grazia prositi za uslugo
    ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
    di grazia prosim

    7. relig. milost:
    anno di grazia leto Gospodovo
    essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
    essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
    troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
    grazia di Dio pog. božja dobrota:
    in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
    per grazia di Dio hvala bogu:
    per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik

    8. pomilostitev:
    accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
    far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
    colpo di grazia milostni strel
    Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje

    9. hvaležnost:
    render grazie zahvaliti se
  • grēmbo m

    1. naročje (tudi pren.):
    tenere qcs. in grembo držati kaj v naročju
    portare un figlio in grembo pren. nositi otroka pod srcem
    la terra accoglie le sementi nel suo grembo pren. zemlja sprejema seme v svoje naročje
    in grembo a qcs., nel grembo di qcs. v naročju, v nedrih:
    morire nel grembo della Chiesa umreti v naročju Cerkve

    2. pren. knjižno vdolbina, zaliv:
    il fiume fa grembo reka se razširi
    il monte fa grembo gora se ugreza
  • guardare

    A) v. tr. (pres. guardo)

    1. gledati:
    guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
    guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
    guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
    non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
    guarda! guarda! glej, glej!
    guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
    stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
    che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

    2. pazljivo gledati, opazovati:
    guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

    3. paziti (na), varovati, braniti:
    Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
    guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

    B) v. intr.

    1. gledati, paziti (na):
    guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

    2. gledati, paziti, potruditi se:
    guarda di studiare glej, da se boš učil

    3. gledati proti, biti obrnjen proti:
    le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

    C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

    1. gledati se:
    guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

    2. vzdržati se, varovati se:
    guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
    guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
    guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

    3.
    si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
    stare a guardarsi pren. stati križemrok
    non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati
  • guardia f

    1. straža, čuvanje:
    fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
    cane da guardia pes čuvaj
    rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
    lasciare a guardia pustiti v varstvu
    fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
    guardia medica postaja prve pomoči
    medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)

    2. voj. straža, stražarjenje:
    corpo di guardia stražarska izmena
    posto, corpo di guardia stražnica
    cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
    guardia d'onore častna straža

    3. voj. stražar

    4. straža; stražar, čuvaj:
    guardia carceraria ječar, paznik
    guardia frontiera graničar
    guardia di finanza finančna straža, finančna policija
    guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
    guardia campestre poljski čuvaj
    guardia del corpo telesni stražar
    la vecchia guardia pren. stara garda
    guardia notturna nočni čuvaj
    guardie rosse hist. rdeča garda

    5. šport garda, preža:
    guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
    stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
    mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
    abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
    in guardia! pozor!, pazi!

    6.
    guardie e ladri igre ravbarji in žandarji

    7. hidravl.
    livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.)
  • guardiano

    A) m (f -na)

    1. paznik, paznica; čuvaj, čuvajka:
    guardiano dei campi poljski čuvaj
    guardiano del faro svetilničar
    rimanere a fare il guardiano in casa pren. šalj. ostati sam doma, čuvati hišo

    2. relig. gvardijan:
    padre guardiano oče gvardijan

    B) agg. relig. gvardijanski
  • guērra f

    1. vojna:
    guerra offensiva, difensiva napadalna, obrambna vojna
    guerra atomica, nucleare, batteriologica, chimica atomska, bakteriološka, kemična vojna
    vincere la guerra zmagati v vojni
    perdere la guerra izgubiti vojno
    danni di guerra vojna škoda
    invalidi, mutilati di guerra vojni invalidi
    prigionieri di guerra vojni ujetniki
    guerra partigiana partizanska vojna
    guerra civile državljanska vojna
    fare la guerra a qcn. vojskovati se s kom
    dichiarare, intimare la guerra napovedati vojno
    guerra lampo bliskovita vojna
    zona di guerra bojišče
    criminale di guerra vojni zločinec
    canti di guerra vojaške, bojne pesmi
    grido di guerra bojni krik
    partito della guerra stranka, ki podpira vojno; militaristična stranka
    a guerra finita po končani vojni
    guerra di indipendenza, di liberazione vojna za neodvisnost, osvobodilna vojna
    guerra mondiale svetovna vojna
    guerra coloniale kolonialna vojna
    guerra santa sveta vojna
    guerra di successione nasledstvena vojna

    2. vojna, spor:
    guerra doganale, di tariffe carinska vojna
    guerra psicologica psihološka vojna
    guerra fredda hladna vojna
    guerra dei nervi živčna vojna

    3. spor, prepir, boj:
    mettersi in guerra con qcn. spreti se s kom
    guerra a colpi di spillo stalno nagajanje in zbadanje
    guerra contro la droga boj proti mamilom
  • guida

    A) f

    1. vodstvo, vodenje (tudi pren.):
    studiare sotto la guida di eccellenti maestri študirati pod vodstvom odličnih učiteljev
    prendere lezioni di guida avto učiti se vožnje
    posto di guida avto voznikov sedež

    2. avto volan:
    guida a destra, a sinistra volan na desni, na levi

    3. vodnik, vodič, priročnik:
    guida alla pittura slikarski priročnik
    guida alla Toscana vodnik po Toskani
    guida di Roma vodnik po Rimu
    guida Baedeker bedeker
    guida telefonica telefonski imenik

    4. vodnik, vodič (oseba):
    fare da guida a qcn. biti komu za vodnika
    avere una guida esperta imeti veščega vodnika
    guida autorizzata pooblaščeni vodnik
    guida alpina planinski vodnik

    5. pren. voditelj, učitelj:
    il popolo riconosceva in lui la sua guida ljudstvo je v njem videlo svojega učitelja

    6. tehn. vodilo:
    guida di un'imposta oknično vodilo

    7. tekač, podolgovata preproga:
    distendere una guida di velluto rosso razgrniti rdeč žametni tekač

    8. pl. uzde

    B) agg. vodilen:
    partito guida vodilna stranka
  • guisa f knjižno
    a guisa di, in guisa di (podobno) kot:
    in guisa che, di guisa che tako da
  • impegnare

    A) v. tr. (pres. impegno)

    1. (intraprendere) zastaviti, zastavljati (tudi pren.), začeti

    2. (prenotare) rezervirati; zavezati:
    impegnare una camera d'albergo rezervirati hotelsko sobo

    3. (noleggiare) najeti, najemati

    4. voj. poslati, pošiljati v boj:
    impegnare il combattimento začeti boj
    impegnare il portiere šport ostro napadati

    B) ➞ impegnarsi v. rifl. (pres. mi impegno)

    1. obvezati se:
    mi impegno a saldare il debito entro un mese obvežem se, da bom poravnal dolg v enem mesecu

    2. lotiti, angažirati se:
    impegnarsi a fondo lotiti se česa s srcem in dušo

    3. zadolžiti, zadolževati se
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • in quanto

    A) avv. kot:
    in quanto minorenne non ha diritto di voto kot mladoletnik nima volilne pravice

    B) cong. ker

    C) prep. glede, kar zadeva:
    in quanto a me non ho appunti da fare kar zadeva mene, nimam ugovorov