giorno m
1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi
2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan
3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
Zadetki iskanja
- girare
A) v. tr. (pres. giro)
1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran
2. mešati (juho)
3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet
4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico
5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!
6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo
B) v. intr.
1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce
2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo
3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo
4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano
5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?
6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati
C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal - giù
A) avv.
1. dol, doli:
scendi subito giù! pridi takoj dol!
venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
mettere giù odložiti:
mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
venire giù ekst. podreti se:
non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!
2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše
3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
giù da quella sedia! dol s stola!
giù le mani! roke dol!
giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
e giù botte da orbi nato pa so padle batine
4.
in giù navzdol:
è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol
5.
da, di giù od spodaj:
il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
da giù in su od spodaj navzgor
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani
6.
su per giù, giù di lì približno, nekako:
ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo
B) prep.
giù per po:
se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi - giungere*
A) v. intr. (pres. giungo) priti, prihajati; prispeti:
giungere al traguardo priti na cilj
giungere in porto pren. spraviti pod streho, uspešno kaj pripeljati do konca
giungere nuovo prvič slišati
giungere all'orecchio pren. priti na uho
giungere a dire, a fare drzniti si reči, storiti
B) v. tr. skleniti, sklepati:
giungere le mani skleniti roke - glōria1 f
1. slava:
il cammino della gloria pot do slave
coprirsi di gloria ovenčati se s slavo
essere avido di gloria biti slavohlepen
lo feci per la gloria šalj. naredil sem to za slavo
2. pren. ponos; junak:
è una gloria nazionale narodni junak je
vecchie glorie šport nekdanji asi
3. božja slava, blaženost:
Dio l'abbia in gloria Bog mu daj večni mir
andare in gloria pren. veseliti se, skakati od veselja
essere in gloria pren. šalj. biti v rožicah
aspettare a gloria pren. nestrpno čakati - godere* v. intr. (pres. gōdo)
1. biti srečen, veseliti se, radovati se, uživati:
godo di vedervi in buona salute vesel sem, da vas vidim zdrave
godere della compagnia di qcn. uživati v družbi nekoga
prendere, pigliare a godere qcn. ponorčevati se iz koga, privoščiti si koga
PREGOVORI: chi si contenta gode preg. z malim zadovoljnemu nič ne manjka
2. imeti prednost, korist:
la città gode di un magnifico panorama mesto ima prekrasen razgled
3. uživati:
godere a mangiare bene uživati v dobri jedi; popivati, veseljačiti - gola f
1. anat. grlo:
mal di gola vnetje grla
avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)
2. (v zvezi s prehranjevanjem)
mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
mentire per la gola pren. nesramno lagati
3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
gridare a piena gola vpiti na vse grlo
ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti
4. pren. grlo, vrat:
avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
segare la gola prerezati vrat
5. relig. požrešnost
6. pren. grlo, vrat:
la gola di un vaso vrat vaze
7. geogr. soteska - gomito m
1. anat. komolec:
alzare troppo il gomito pren. preveč pogledati v kozarec
farsi largo a forza di gomiti pren. komolčiti se
lavoro fatto coi gomiti površno opravljeno delo
2. kar je podobno komolcu:
in quel punto la strada fa un gomito na tistem mestu cesta ostro zavije
il gomito di un tubo cevno koleno
3. geogr.
gomito di mare morski rokav - grado1 m
1. stopnja:
procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
a grado a grado postopoma
in sommo grado zelo, nadvse
a grado a grado korak za korakom, postopoma
2.
grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)
3. funkcija, položaj, čin:
i gradi militari vojaški čini
essere promosso di grado napredovati
4. mat. stopnja:
equazione di primo grado enačba prve stopnje
5. mat., geogr. stopinja:
grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine
6.
grado alcolico stopnja alkohola
7. temperaturna stopinja:
grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja
8. stanje, stan, položaj:
conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
essere in grado (di) biti zmožen, moči - grazia f
1. ljubkost, lepota, milina:
la grazia del volto milina obraza
2. ljubeznivost, prijaznost:
accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
mala grazia neprijaznost, odurnost
non avere garbo né grazia biti grob, oduren
3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem
4. pren. prijeten vonj, okus:
senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino
5. (navadno pl.) naklonjenost:
entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko
6. usluga, milost:
chiedere una grazia prositi za uslugo
ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
di grazia prosim
7. relig. milost:
anno di grazia leto Gospodovo
essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
grazia di Dio pog. božja dobrota:
in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
per grazia di Dio hvala bogu:
per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik
8. pomilostitev:
accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
colpo di grazia milostni strel
Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje
9. hvaležnost:
render grazie zahvaliti se - grēmbo m
1. naročje (tudi pren.):
tenere qcs. in grembo držati kaj v naročju
portare un figlio in grembo pren. nositi otroka pod srcem
la terra accoglie le sementi nel suo grembo pren. zemlja sprejema seme v svoje naročje
in grembo a qcs., nel grembo di qcs. v naročju, v nedrih:
morire nel grembo della Chiesa umreti v naročju Cerkve
2. pren. knjižno vdolbina, zaliv:
il fiume fa grembo reka se razširi
il monte fa grembo gora se ugreza - guardare
A) v. tr. (pres. guardo)
1. gledati:
guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
guarda! guarda! glej, glej!
guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?
2. pazljivo gledati, opazovati:
guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski
3. paziti (na), varovati, braniti:
Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči
B) v. intr.
1. gledati, paziti (na):
guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve
2. gledati, paziti, potruditi se:
guarda di studiare glej, da se boš učil
3. gledati proti, biti obrnjen proti:
le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg
C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)
1. gledati se:
guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu
2. vzdržati se, varovati se:
guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet
3.
si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
stare a guardarsi pren. stati križemrok
non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati - guardia f
1. straža, čuvanje:
fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
cane da guardia pes čuvaj
rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
lasciare a guardia pustiti v varstvu
fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
guardia medica postaja prve pomoči
medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)
2. voj. straža, stražarjenje:
corpo di guardia stražarska izmena
posto, corpo di guardia stražnica
cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
guardia d'onore častna straža
3. voj. stražar
4. straža; stražar, čuvaj:
guardia carceraria ječar, paznik
guardia frontiera graničar
guardia di finanza finančna straža, finančna policija
guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
guardia campestre poljski čuvaj
guardia del corpo telesni stražar
la vecchia guardia pren. stara garda
guardia notturna nočni čuvaj
guardie rosse hist. rdeča garda
5. šport garda, preža:
guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
in guardia! pozor!, pazi!
6.
guardie e ladri igre ravbarji in žandarji
7. hidravl.
livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.) - guardiano
A) m (f -na)
1. paznik, paznica; čuvaj, čuvajka:
guardiano dei campi poljski čuvaj
guardiano del faro svetilničar
rimanere a fare il guardiano in casa pren. šalj. ostati sam doma, čuvati hišo
2. relig. gvardijan:
padre guardiano oče gvardijan
B) agg. relig. gvardijanski - guērra f
1. vojna:
guerra offensiva, difensiva napadalna, obrambna vojna
guerra atomica, nucleare, batteriologica, chimica atomska, bakteriološka, kemična vojna
vincere la guerra zmagati v vojni
perdere la guerra izgubiti vojno
danni di guerra vojna škoda
invalidi, mutilati di guerra vojni invalidi
prigionieri di guerra vojni ujetniki
guerra partigiana partizanska vojna
guerra civile državljanska vojna
fare la guerra a qcn. vojskovati se s kom
dichiarare, intimare la guerra napovedati vojno
guerra lampo bliskovita vojna
zona di guerra bojišče
criminale di guerra vojni zločinec
canti di guerra vojaške, bojne pesmi
grido di guerra bojni krik
partito della guerra stranka, ki podpira vojno; militaristična stranka
a guerra finita po končani vojni
guerra di indipendenza, di liberazione vojna za neodvisnost, osvobodilna vojna
guerra mondiale svetovna vojna
guerra coloniale kolonialna vojna
guerra santa sveta vojna
guerra di successione nasledstvena vojna
2. vojna, spor:
guerra doganale, di tariffe carinska vojna
guerra psicologica psihološka vojna
guerra fredda hladna vojna
guerra dei nervi živčna vojna
3. spor, prepir, boj:
mettersi in guerra con qcn. spreti se s kom
guerra a colpi di spillo stalno nagajanje in zbadanje
guerra contro la droga boj proti mamilom - guida
A) f
1. vodstvo, vodenje (tudi pren.):
studiare sotto la guida di eccellenti maestri študirati pod vodstvom odličnih učiteljev
prendere lezioni di guida avto učiti se vožnje
posto di guida avto voznikov sedež
2. avto volan:
guida a destra, a sinistra volan na desni, na levi
3. vodnik, vodič, priročnik:
guida alla pittura slikarski priročnik
guida alla Toscana vodnik po Toskani
guida di Roma vodnik po Rimu
guida Baedeker bedeker
guida telefonica telefonski imenik
4. vodnik, vodič (oseba):
fare da guida a qcn. biti komu za vodnika
avere una guida esperta imeti veščega vodnika
guida autorizzata pooblaščeni vodnik
guida alpina planinski vodnik
5. pren. voditelj, učitelj:
il popolo riconosceva in lui la sua guida ljudstvo je v njem videlo svojega učitelja
6. tehn. vodilo:
guida di un'imposta oknično vodilo
7. tekač, podolgovata preproga:
distendere una guida di velluto rosso razgrniti rdeč žametni tekač
8. pl. uzde
B) agg. vodilen:
partito guida vodilna stranka - guisa f knjižno
a guisa di, in guisa di (podobno) kot:
in guisa che, di guisa che tako da - impegnare
A) v. tr. (pres. impegno)
1. (intraprendere) zastaviti, zastavljati (tudi pren.), začeti
2. (prenotare) rezervirati; zavezati:
impegnare una camera d'albergo rezervirati hotelsko sobo
3. (noleggiare) najeti, najemati
4. voj. poslati, pošiljati v boj:
impegnare il combattimento začeti boj
impegnare il portiere šport ostro napadati
B) ➞ impegnarsi v. rifl. (pres. mi impegno)
1. obvezati se:
mi impegno a saldare il debito entro un mese obvežem se, da bom poravnal dolg v enem mesecu
2. lotiti, angažirati se:
impegnarsi a fondo lotiti se česa s srcem in dušo
3. zadolžiti, zadolževati se - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - in quanto
A) avv. kot:
in quanto minorenne non ha diritto di voto kot mladoletnik nima volilne pravice
B) cong. ker
C) prep. glede, kar zadeva:
in quanto a me non ho appunti da fare kar zadeva mene, nimam ugovorov