Franja

Zadetki iskanja

  • botte f

    1. sod:
    spillare il vino dalla botte točiti vino iz soda
    essere in una botte di ferro pren. biti na varnem

    2. gradb.
    volta a botte banjasti obok
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte; volere la botte piena e la moglie ubriaca preg. delati tako, da bi bil volk sit in koza cela
  • braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

    1. roka, laket:
    sollevare il braccio dvigniti roko
    trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
    avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
    allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
    alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
    portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
    incrociare le braccia pren. stavkati
    buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
    mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
    essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
    sentirsi cascare le braccia pren. obupati
    ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

    2. pren. roka, moč, vpliv:
    il braccio della legge roka zakona
    braccio secolare posvetna oblast
    avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
    avere le braccia legate imeti zvezane roke
    tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
    essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
    dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

    3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
    l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
    avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
    avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

    4.
    braccio di ferro pren. preizkus moči:
    continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

    5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
    il braccio della bilancia vzvod tehtnice
    braccio a pinza manipulator

    6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
    i bracci del carcere krila zapora

    7. (pl. -ci)
    braccio di fiume rečni rokav
    braccio di mare morska ožina
    braccio di terra zemeljska ožina

    8. (pl. -ci) fiz. ročica

    9. (pl. -cia) vatel
  • bravo

    A) agg.

    1. dober, sposoben:
    un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
    è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
    un bravo cane da caccia dober lovski pes

    2. dober, pošten, spodoben:
    un bravo giovane dober mladenič
    brava donna pog. evfemistično cipa
    ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
    su, da bravo! le pogumno!

    3. knjižno pogumen, srčen:
    fare il bravo delati se pogumnega
    notte brava divjaška noč
    alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
    dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko

    4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
    ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod

    B) inter. bravo!:
    bravo, bis! bravo, bis!
    bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!

    C) m

    1. hist. plačani razbojnik, plačanec

    2. ekst. telesni stražar, gorila
  • break tujka angl.

    A) m

    1. prekinitev, odmor, premor, pavza:
    facciamo un break e prendiamoci un caffè naredimo pavzo in popijmo kavo

    2. šport prednost; velika prednost (košarka); prednost dveh gemov (tenis)

    B) inter. šport break (v boksu)
  • brevettato agg.

    1. patentiran

    2. pren. šalj. preizkušen, preverjen:
    questo è un sistema brevettato per far quattrini to je preizkušen sistem, kako priti do denarja
  • brinare

    A) v. intr. impers. (pres. brina) padati, pasti (slana):
    è brinato padla je slana

    B) v. tr.

    1. pokriti s slano:
    il freddo ha brinato la campagna mraz je prekril polja s slano

    2. ohladiti, dati na led (kozarec)

    3. pren. obeliti:
    brinare i capelli obeliti lase
  • brontolare

    A) v. intr. (pres. brontolo)

    1. godrnjati:
    quando è in casa non fa che brontolare ko je doma, samo godrnja

    2. grmeti, bobneti

    B) v. tr. momljati, mrmrati
  • bruno

    A) agg.

    1. črnkast, temen:
    camicie brune rjave srajce, rjavosrajčniki

    2. temnolas, temnopolt, temnook, črnook:
    terra bruna črna zemlja
    occhi bruni temne, črne oči

    3. rjav, sivorjav:
    razza bruna alpina sivorjava pasma (goveda)

    B) m

    1. temna, črna barva

    2. ekst. mrak, tema

    3. (f -na) črnolasec, črnolaska; temnolasec, temnolaska; temnopolt človek:
    le brune e le bionde črnolaske in blondinke

    4. črnina, žalna obleka:
    mettere, portare il bruno obleči, nositi črnino
    parare a bruno zastavo oviti z žalnim trakom
  • brusco1

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. rezek, rezen:
    vino brusco rezno vino

    2. rezek, osoren, oster:
    con le brusche osorno

    3. nepričakovan, nenaden; nagel:
    una brusca frenata naglo zaviranje

    4. oblačen, viharen; oster:
    tempo brusco oblačno vreme
    vento brusco oster veter

    B) m oster, rezek okus (tudi pren.):
    tra il lusco e il brusco v somraku
  • brutalizzare v. tr. (pres. brutalizzo)

    1. surovo, brutalno ravnati:
    brutalizzare uomini e animali surovo ravnati z ljudmi in živalmi

    2. ekst. posiliti
  • bruto

    A) agg.

    1. živalski, nerazumen:
    istinto bruto živalski nagon

    2. grob, surov, neobdelan, gol:
    i fatti bruti gola, kruta dejstva

    3. surov, nasilen, okruten, brutalen:
    forza bruta surova sila

    B) m

    1. nerazumno bitje

    2. brutalnež, nasilnež; perverznež, manijak:
    la povera ragazza è stata assassinata da un bruto ubogo dekle je umoril manijak
  • brutto

    A) agg.

    1. grd, oduren:
    una brutta donna grda ženska
    un brutto romanzo slab roman
    brutto cattivo! ti grdoba!
    brutto bugiardo! lažnivec grdi!
    brutto odore odvraten vonj
    brutto tempo grdo vreme
    brutta notizia slaba novica
    brutta ferita grda rana
    brutto male evfemistično tumor
    brutto scherzo neslana šala
    brutto momento slab, neprimeren trenutek
    brutta copia osnutek, koncept
    brutte carte slabe karte

    2. pren.
    fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
    avere una brutta cera slabo izgledati
    vedersela brutta biti v škripcih
    farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
    con le brutte zgrda, grobo
    passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

    3. (moralno) grd, slab:
    un brutto vizio grda razvada
    una brutta azione grdo dejanje

    B) avv.
    guardare brutto grdo, hudo gledati

    C) m

    1. grdo:
    distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

    2. slabo, oblačno vreme:
    la stagione volge al brutto vreme se kvari
    fa brutto slabo vreme je

    3. (izraža nekaj negativnega)
    il brutto è che težava je v tem, da
    ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

    4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
    i belli e i brutti lepi in grdi
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
  • bucare

    A) v. tr. (pres. buco)

    1. luknjati, preluknjati:
    bucare una parete prebiti steno
    bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice

    2. predreti:
    bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
    ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo

    3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
    bucare una notizia publ. ne objaviti novice
    bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč

    4. prebosti, preluknjati:
    bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga

    B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)

    1. predreti se:
    si è bucata la gomma guma se je predrla

    2. zbosti se, raniti se:
    bucarsi con un ago zbosti se z iglo

    3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
    è uno che si buca ta se fiksa
  • buci inter. toskansko tiho!:
    zitto e buci! tiho! (okrepljeno)
  • bue m (pl. buoi)

    1. zool. govedo (Bos):
    bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
    bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)

    2. vol:
    occhio di bue okroglo okno
    uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko

    3. govedina, goveje meso

    4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
    avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
    PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja
  • bufala f

    1. bivolica

    2. pren. šalj. huda napaka, hud spodrsljaj; časnikarska raca

    3. dolgočasna stvar:
    quel film è proprio una bufala ta film je grozen dolgčas
  • buffo2

    A) agg.

    1. smešen; burkast

    2. komičen, šaljiv:
    opera buffa opera buffa

    B) m

    1. gled. pevec komičnih vlog

    2. smešno, smešna stvar:
    il buffo è che ha ragione lui smešno je to, da ima on prav
    scoprire il buffo di una situazione odkriti smešno stran položaja
  • bugiardo

    A) agg.

    1. lažniv

    2. knjižno lažen, namišljen, zlagan:
    lacrime bugiarde lažne solze

    B) m (f -da) preg. lažnivec, lažnivka:
    è un bugiardo incorreggibile nepopravljiv lažnivec je
    PREGOVORI: il bugiardo deve aver buona memoria preg. laž ima kratke noge
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • burattino m

    1. gled. ročna lutka:
    teatro dei burattini lutkovno gledališče
    piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu

    2. pl. lutkovna predstava, lutke:
    andare ai burattini iti gledat lutke

    3. pren. lutka, marioneta; človek, ki se pusti voditi drugim