Franja

Zadetki iskanja

  • giuggiola f

    1. bot. čičimak (sadež)

    2.
    andare in brodo di giuggiole pren. topiti se od blaženosti

    3. malenkost
  • glōria1 f

    1. slava:
    il cammino della gloria pot do slave
    coprirsi di gloria ovenčati se s slavo
    essere avido di gloria biti slavohlepen
    lo feci per la gloria šalj. naredil sem to za slavo

    2. pren. ponos; junak:
    è una gloria nazionale narodni junak je
    vecchie glorie šport nekdanji asi

    3. božja slava, blaženost:
    Dio l'abbia in gloria Bog mu daj večni mir
    andare in gloria pren. veseliti se, skakati od veselja
    essere in gloria pren. šalj. biti v rožicah
    aspettare a gloria pren. nestrpno čakati
  • gola f

    1. anat. grlo:
    mal di gola vnetje grla
    avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

    2. (v zvezi s prehranjevanjem)
    mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
    col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
    essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
    avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
    avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
    mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
    mentire per la gola pren. nesramno lagati

    3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
    gridare a piena gola vpiti na vse grlo
    ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

    4. pren. grlo, vrat:
    avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
    essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
    mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
    segare la gola prerezati vrat

    5. relig. požrešnost

    6. pren. grlo, vrat:
    la gola di un vaso vrat vaze

    7. geogr. soteska
  • gonfio

    A) agg. (m pl. -fi)

    1. nabrekel, nabuhel:
    occhi gonfi di pianto od joka nabrekle oči
    fiume, torrente gonfio narasla reka, narasel hudournik
    stomaco gonfio napet želodec
    andare a gonfie vele pren. napredovati s polno paro, iti kot po maslu, kot namazano

    2. poln, prekipevajoč, napihnjen:
    individuo gonfio di superbia prevzeten človek

    3. pren. nabrekel, nabuhel:
    stile gonfio nabrekel slog

    4. pren. nadut, domišljav, napihnjen

    5. slabš. noseč:
    donna gonfia noseča ženska

    B) m nabreklina, štrlina, guba:
    l'abito gli faceva un gonfio sulla spalla obleka mu je štrlela na rami
  • gongolare v. intr. (pres. gongolo) veseliti se, uživati, biti v devetih nebesih:
    gongolare di gioia biti v devetih nebesih od veselja
  • grave

    A) agg.

    1. težak:
    carico grave težek tovor
    sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
    avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti

    2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
    essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
    essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star

    3. nizek (glas):
    nota grave nizka nota
    accento grave jezik krativec, gravis

    4. resen, težaven, težak, hud:
    un grave disagio huda nadloga
    persona grave nadležna, sitna oseba
    accusa grave težka obtožba
    essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
    macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
    malato grave težek bolnik

    5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
    atteggiamento grave preudarno vedenje

    6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
    voce grave pridvignjen glas
    stile grave svečan, vzvišen slog

    B) m

    1. fiz. telo:
    caduta dei gravi padanje teles

    2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
    stare sul grave delati se važnega
  • grazia f

    1. ljubkost, lepota, milina:
    la grazia del volto milina obraza

    2. ljubeznivost, prijaznost:
    accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
    mala grazia neprijaznost, odurnost
    non avere garbo né grazia biti grob, oduren

    3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
    crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem

    4. pren. prijeten vonj, okus:
    senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino

    5. (navadno pl.) naklonjenost:
    entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
    godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko

    6. usluga, milost:
    chiedere una grazia prositi za uslugo
    ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
    di grazia prosim

    7. relig. milost:
    anno di grazia leto Gospodovo
    essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
    essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
    troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
    grazia di Dio pog. božja dobrota:
    in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
    per grazia di Dio hvala bogu:
    per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik

    8. pomilostitev:
    accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
    far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
    colpo di grazia milostni strel
    Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje

    9. hvaležnost:
    render grazie zahvaliti se
  • guadagnare

    A) v. tr. (pres. guadagno)

    1. zaslužiti:
    guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
    guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
    guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
    va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
    c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
    guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad

    2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
    guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
    guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
    guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog

    3. pren. priti do, doseči:
    guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
    guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga

    B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
    senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša
  • illividire

    A) v. tr. (pres. illividisco) pomodriti, narediti sinje:
    il freddo gli illividisce le mani od mraza so mu roke pomodrele

    B) ➞ illividire, illividirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ illividisco) pomodreti, posinjeti
  • illuminare

    A) v. tr. (pres. illumino)

    1. razsvetliti, razsvetljevati:
    illuminare a giorno razsvetliti kot pri belem dnevu

    2. pren. razsvetliti, razsvetljevati; ožariti, ožarjati:
    un dolce sorriso le illuminava il volto mil nasmeh ji je ožarjal obraz

    3. pren. razsvetliti, razsvetljevati

    B) ➞ illuminarsi v. rifl. (pres. mi illumino)

    1. razsvetliti, razsvetljevati se

    2. pren. razžariti se, žareti:
    illuminarsi di gioia žareti od veselja
  • immemorabile agg. daven, pradaven:
    da tempo immemorabile od zdavnaj, od pamtiveka
  • impallidire v. intr. (pres. impallidisco)

    1. prebledeti:
    impallidire per la paura prebledeti od strahu

    2. pren. vznemiriti, vznemirjati se; prestrašiti se

    3. bledeti (tudi pren.)
  • impazzimento m skrb, nadloga:
    questo lavoro è un vero impazzimento od tega dela se mi bo zmešalo
  • impazzire v. intr. (pres. impazzisco)

    1. noreti, znoreti, zblazneti (tudi pren.):
    impazzire d'amore ponoreti od ljubezni
    impazzire per qcs., dietro qcs. noreti za čim, kaj strastno želeti
    cose da far impazzire saj to je noro! človek bi znorel!
    il testo mi fa impazzire od tega besedila se mi bo zmešalo

    2. ponoreti; neobvladljivo delovati:
    la bussola è impazzita kompas je ponorel, ne kaže severa
    per il Ferragosto il traffico impazzisce za Veliki šmaren zavlada v prometu prava zmešnjava
  • incanutire

    A) v. intr. (pres. incanutisco) osiveti

    B) v. tr. siviti, delati sive lase:
    le preoccupazioni lo incanutirono od skrbi je osivel
  • incudine f

    1. nakovalo

    2. anat. nakovalce
    PREGOVORI: essere fra l'incudine e il martello preg. znajti se med kladivom in nakovalom
    dura più l'incudine che il martello preg. nakovalo je trše od udarcev kladiva; žrtev je močnejša od rablja
  • inēdia f stradanje; izčrpanost:
    morire d'inedia stradati do smrti, umirati od lakote; pren. umirati od dolgega časa
  • inferiore

    A) agg.

    1. spodnji:
    arti inferiori noge
    corso inferiore del fiume spodnji tok reke

    2. nižji:
    prezzo inferiore nižja cena
    scuola media inferiore šol. nižja srednja šola
    ufficiale inferiore voj. nižji častnik
    essere inferiore a qcn. per qcs. biti v čem slabši od koga
    restare inferiore alla fama, all'aspettativa, ai compiti izneveriti sloves, pričakovanja, ne biti dorasel nalogam

    B) m, f podrejeni, podrejena
  • infiammare

    A) v. tr. (pres. infiammo)

    1. zažgati

    2. pren. vneti, razvnemati; zbuditi, zbujati:
    infiammare l'animo di amore zbuditi v srcu ljubezen

    3. rdeče pobarvati, pordeti:
    infiammare il viso di vergogna zardeti od sramu

    4. med. vneti

    B) ➞ infiammarsi v. rifl. (pres. mi infiammo)

    1. vneti se

    2. pren. vnemati se:
    infiammarsi d'amore, di odio zaljubiti se, zasovražiti; absol. razvneti se, planiti, razjeziti se

    3. pren. pordeti

    4. med. vneti se
  • infocare

    A) v. tr. (pres. infuōco) razbeliti, razžariti:
    infocare il metallo razžariti kovino

    B) ➞ infocarsi v. rifl. (pres. mi infuōco)

    1. razžariti, razžarevati se

    2. pren. razvneti se:
    infocarsi di sdegno razvneti se od ogorčenja