base
A) f
1. baza, podnožje, podstavek, spodnji del (tudi pren.):
la base di un bicchiere podstavek kozarca
2. pren. osnova, podlaga, temelj:
gettare, porre le basi di una dottrina postaviti temelje nauka
avere buone basi imeti dobro osnovo, biti dobro pripravljen
in base a na osnovi
alimentazione a base di latticini prehrana, ki temelji na mlečnih izdelkih
3. voj. baza, oporišče:
basi militari all'estero vojaška oporišča v tujini
base navale, aerea pomorska, letalska baza
base spaziale vesoljska baza
rientrare alla base vrniti se v bazo; pren. vrniti se na izhodišče
4. mat. osnova; osnovnica:
base di una potenza, di un logaritmo osnova potence, logaritemska osnova
base di un triangolo osnovnica trikotnika
base di una piramide osnovna ploskev piramide
5. ekon. osnova:
base imponibile davčna osnova
6. polit. baza:
consultare la base preveriti voljo baze
7. kem. baza:
base organica, inorganica organska, anorganska baza
B) agg. invar. osnoven, temeljen; izhodiščen:
salario base osnovna plača
campo base izhodiščni tabor
problema base temeljni problem
Zadetki iskanja
- basilicale agg. arhit. bazilikalen:
edificio a pianta basilicale stavba z bazilikalnim tlorisom - basso
A) agg.
1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt
2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih
3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho
4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak
5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona
6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad
7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša
8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni
9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak
B) avv.
1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti
2. tiho
C) m
1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje
2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe
3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas
4. kletno stanovanje (v Neaplju) - basta2
A) inter. dovolj, dosti:
basta, state zitti! dovolj, tišina!
basta con queste lamentele! dovolj je tega pritoževanja!, nehajmo se pritoževati!
B) cong.
1. če le:
si riesce a fare anche le cose molto difficili, basta insistere tudi zelo težke stvari je mogoče narediti, če le vztrajaš
2.
basta che če le, da le, samo (da):
fai quello che vuoi, basta che tu non esageri stori, kar hočeš, da le ne pretiravaš - battēllo m ladja, čoln:
battello a vapore parnik
battello pneumatico gumijast čoln - battēnte m
1. vratnica, oknica:
porta a due battenti dvokrilna vrata
2. tolkač, trkalo (na vratih)
3. zavih (pri žepu)
4. pokrov (pri skrinji)
5. tekstil bilo (pri statvah) - battere
A) v. tr. (pres. batto)
1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B) v. intr.
1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt - battesimo m
1. relig. krst:
nome di battesimo krstno ime
fede di battesimo krstni list
tenere qcn. a battesimo držati koga pri krstu, biti komu krstni boter
2. pren. krst:
battesimo di una nave ladijski krst
ricevere il battesimo del fuoco prestati ognjeni krst - batticuōre m
1. utripanje srca
2. pren. tesnoba, strah:
avere il batticuore čutiti tesnobo, strah
far venire il batticuore (a) prestrašiti, vznemiriti (koga) - battiscarpa avv. toskansko
a battiscarpa v naglici, mimogrede:
mangiare a battiscarpa kaj v naglici in stoje pojesti - battistrada m invar.
1. vodnik, kdor hodi pred sprevodom:
fare da battistrada a una persona per un impiego iron. komu pomagati do službe
2. šport kdor vodi, tekmovalec, ki diktira tempo
3. avto tekalna plast, zunanja plast avtomobilske gume - battitura f
1. udarjanje, udarec:
battitura a macchina, battitura tipkanje
2. mlačev, mlatev - battuto
A) agg. tepen, tolčen, kovan:
ferro battuto kovano železo
carne battuta stolčeno meso
a spron battuto pren. v diru, z vso hitrostjo
strada battuta zelo prometna cesta
un posto battuto dal vento vetroven kraj
B) m
1. kulin. sesekljana zelenjava
2. kulin. sesekljano meso (za nadev)
3.
terra battuta gradb. ilovnata tla, ilovnat pod - bavaglio m (pl. -gli) mašilo za usta:
mettere il bavaglio a qcn. pren. komu zamašiti, zavezati usta - bazzicare
A) v. tr. (pres. bazzico) obiskovati, pogosto hoditi:
bazzicare luoghi pericolosi obiskovati nevarne kraje
bazzicare qcn. družiti se s kom
B) v. intr. pogosto hoditi (kam), zahajati:
quel tale bazzica troppo in casa nostra možak hodi prepogosto k nam
PREGOVORI: chi bazzica lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš - becco1 m (pl. -chi)
1. kljun:
ecco fatto il becco all'oca pren. šalj. no, pa je vse opravljeno
non avere il becco di un quattrino pren. ne imeti niti prebite pare
2. pren. šalj. usta, kljun, goflja:
aprire, chiudere il becco odpreti, zapreti kljun; spregovoriti, umolkniti
tenere il becco chiuso držati gofljo, molčati
avere il becco lungo gobezdati
mettere il becco in qcs. kam vtikati nos
restare a becco asciutto ostati praznih rok
bagnarsi il becco, mettere il becco a, in molle omočiti si grlo
3. dulec, kljun, nos (pri posodi)
4. glasba ustnik
5.
il becco del gas plinski gorilnik
6.
becco d'oca lasnica - bēffa f šala, burka; zasmeh:
fare una beffa a qcn. pošaliti se s kom, zagosti jo komu
farsi beffe di qcn. norčevati se iz koga - bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - benalzato
A) inter. dobro jutro!
B) m dobro jutro:
dare il benalzato a qcn. komu voščiti dobro jutro - benavere
A) v. intr. redko (samo v nedoločniku v samostalniški rabi) živeti v miru:
finalmente un po' di benavere! končno malo miru!
B) m mir:
non lascia più benavere a nessuno nikomur več ne da miru