ultimo
A) agg.
1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko
2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile
3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto
4. daven
5. knjižno oddaljen
6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka
7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete
8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti
9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev
B) m (f -ma)
1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh
2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel
3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca
Zadetki iskanja
- umanarsi v. rifl. (pres. mi umano) relig. učlovečiti se
- umanizzare
A) v. tr. (pres. umanizzo) človečiti, humanizirati
B) ➞ umanizzarsi v. rifl. (pres. mi umanizzo) humanizirati se, civilizirati se - umiliare
A) v. tr. (pres. umilio)
1. knjižno povesiti, povešati; prikloniti, priklanjati (glavo)
2. ekst. ukrotiti, brzdati, potlačiti:
umiliare il proprio orgoglio krotiti svoj ponos
3. ponižati, poniževati:
umiliare qcn. di fronte a tutti koga ponižati pred vsemi
B) ➞ umiliarsi v. rifl. (pres. mi umilio) ponižati se - uno, un
A) agg. (f una)
1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah
2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno
3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika
4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države
B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu
C) art. indeterm. (f una)
1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo
2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev
3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!
4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo
Č) pron. (f una; m pl. uni)
1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče
2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči
3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata
4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico - ungere*
A) v. tr. (pres. ungo)
1. namazati; ekst. zamazati, pomastiti
2. ekst. podmazati (zobnik):
ungere le carrucole, le ruote a qcn. pren. komu se prilizovati, koga podkupiti
ungere il dente pren. mastiti se, jesti na tuj račun
3. relig. maziliti
4. pren. dobrikati se
B) ➞ ungersi v. rifl. (pres. mi ungo) namazati se, zamazati se - unificare
A) v. tr. (pres. unifico)
1. zediniti; združiti, združevati:
unificare l'Europa združiti Evropo
2. poenotiti; standardizirati (industrijski proizvod)
B) ➞ unificarsi v. rifl. (pres. mi unifico) zediniti, zedinjati se; združiti, združevati se; poenotiti se - uniformare
A) v. tr. (pres. uniformo)
1. izenačiti, izenačevati; uniformirati
2. prikrojiti, prikrajati; prilagoditi, prilagajati
B) ➞ uniformarsi v. rifl. (pres. mi uniformo) uniformirati se; prilagoditi, prilagajati se:
uniformarsi alla volontà della maggioranza sprejeti voljo večine - unire
A) v. tr. (pres. unisco)
1. spojiti, spajati
2. ekst. združiti, združevati:
un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim
3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
unire in matrimonio poročiti
4. zvezati (s cesto, telefonom)
B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)
1. zvezati se:
unirsi in matrimonio poročiti se
2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!
3. (armonizzarsi) biti skladen
C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)
1. pridružiti se
2. ekst. biti združen:
in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca - universalizzare
A) v. tr. (pres. universalizzo)
1. univerzalizirati
2. ekst. razširiti, razširjati
B) ➞ universalizzarsi v. rifl. (pres. mi universalizzo) razširiti, razširjati se - urtare
A) v. tr. (pres. urto)
1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal
2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti
B) v. intr.
1.
urtare contro, in udariti, zadeti ob
2. pren. naleteti na, trčiti ob:
urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire
C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)
1. trčiti
2. pren. udariti se, sporeči se:
si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora
Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se - usare
A) v. tr. (pres. uso)
1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
usare un abito nositi obleko
usare le mani tepsti
usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
usare le orecchie pazljivo poslušati
usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze
2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
usare le buone maniere biti olikan
usare un diritto uveljavljati pravico
3. poseči, pomagati si:
usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
usare molta attenzione biti zelo pazljiv
usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben
4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
usare una cortesia storiti uslugo
5. imeti navado
B) v. intr.
1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice
2. ravnati:
usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim
3. biti v modi, moderen:
adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete
C) v. intr. impers. biti navadno, običajno
Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na - ustionare
A) v. tr. (pres. ustiono) opeči; povzročiti, povzročati opekline
B) ➞ ustionarsi v. rifl. (pres. mi ustiono) opeči se - usurare
A) v. tr. (pres. usuro) tehn. obrabiti, obrabljati
B) ➞ usurarsi v. rifl. (pres. mi usuro) tehn. obrabiti, obrabljati se - vaccinare
A) v. tr. (pres. vaccino) med. vakcinirati, cepiti
B) ➞ vaccinarsi v. rifl. (pres. mi vaccino) pren.
vaccinarsi contro zavarovati se pred - vaiolare, vaiolarsi v. tr., v. rifl. (pres. /mi/ vaiōlo) (invaiolare) potemneti
- valere*
A) v. intr. (pres. valgo)
1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede
2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se
3. veljati, šteti
4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo
5. ekst. biti res; biti prav
6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati
7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma
B) v. intr., v. tr.
1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje
2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti
3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi
4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec
C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti
Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena - vantare
A) v. tr. (pres. vanto)
1. hvaliti, poveličevati
2. ponašati se s čim
B) ➞ vantarsi v. rifl. (pres. mi vanto) bahati se; pohvaliti se:
non faccio per vantarmi ne da bi se hvalil - vaporizzare
A) v. tr. (pres. vaporizzo) uparjati, vaporizirati, izvesti vaporizacijo
B) ➞ vaporizzare, vaporizzarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vaporizzo) izpariti, izparevati; izhlapeti - varare
A) v. tr. (pres. varo)
1. navt. splaviti (ladjo)
2. pren. predstaviti, predstavljati občinstvu (gledališko delo)
varare una legge sprejeti, izglasovati zakon
3. pren. šport določiti, določati postavo (moštva)
B) ➞ vararsi v. rifl. (pres. mi varo) (arenarsi) nasesti