Franja

Zadetki iskanja

  • riflusso m

    1. odtekanje nazaj, vračanje; nasprotni tok, refluks

    2. dotok (krvi)

    3. oseka

    4. pren. publ.
    riflusso del privato, nel privato, riflusso vračanje v zasebno sfero
  • riporre*

    A) v. tr. (pres. ripongo)

    1. dati, dajati, postaviti, postavljati, vtakniti, vtikati nazaj:
    riporre la spada nel fodero vtakniti meč nazaj v nožnico

    2. dati na stran, shraniti, shranjevati

    3. položiti, polagati:
    riporre fiducia in qcn. zaupati v koga

    B) ➞ ripōrsi v. rifl. (pres. mi ripongo)

    1.
    riporsi a sedere, a lavorare spet sesti, spet se lotiti dela

    2. skriti se; umakniti se
  • risiēdere v. intr. (pres. risiēdo)

    1. (stalno) prebivati; nahajati se

    2. pren. biti (v), ležati:
    la causa del suo successo risiede nel costante impegno vzrok njegovega uspeha je nenehno prizadevanje
  • ritorno m

    1. vrnitev, vračanje, povratek:
    biglietto di andata e ritorno železn. povratna vozovnica
    fare ritorno vrniti, vračati se
    leva, tasto del ritorno povratna ročica, tipka (pri pisalnem stroju)
    nel ritorno pri povratku
    sono di ritorno pravkar sem se vrnil
    ritorno di fiamma avto povratni vžig; pren. ponovna vzplamenitev (stare ljubezni)
    vetro di ritorno ekon. povračljiva steklena embalaža
    vuoti di ritorno prazna embalaža

    2. šport
    girone di ritorno povratno kolo
  • riversare

    A) v. tr. (pres. rivērso)

    1. ponovno zliti, zlivati

    2. razliti (na); pren. prevaliti:
    riversare la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    riversare nel lavoro le proprie energie preliti svoje sile v delo

    3. tehn. presneti, presnemati; ekst. prepisati

    B) ➞ riversarsi v. rifl. (pres. mi rivērso)

    1. izlivati se (tekočina)

    2. pren. zgrniti, zgrinjati se (množica)
  • ronco2 m (pl. -chi) toskansko slepa ulica:
    essere nel ronco pren. biti v zagati, znajti se v slepi ulici
  • sacco1 m (pl. -chi)

    1. vreča:
    riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
    a sacco obl. vrečast (kroj)
    corsa nei sacchi igre tek v vrečah
    sacchi postali poštne vreče
    cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
    colmare il sacco pren. pretiravati
    fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
    mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
    non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
    sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
    tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
    vuotare il sacco pren. izkašljati se

    2. polna vreča (vsebina):
    sacco d'ossa pren. suhec
    sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

    3. pren. pog. vreča, kup:
    avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
    dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
    dire un sacco di bugie debele klatiti
    volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
    un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

    4. vrečevina; kuta:
    vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

    5. ekst. šport (boksarska) vreča
    sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
    sacco da bivacco alpin. bivak vreča
    sacco a pelo spalna vreča
    sacco da viaggio potovalna vreča
    fare colazione al sacco jesti na prostem

    6. ekst.
    sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
    sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
    sacco della rete rib. vreča
    sacco scrotale anat. modnik

    7. pog. šalj. trebuh, vamp:
    riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

    8. žarg. tisočak
    PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
    sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci
  • salto1 m

    1. skakanje, skok:
    fare, spiccare un salto skočiti
    fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
    salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
    salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

    2. šport skok:
    salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
    salto triplo troskok
    salto mortale smrtni skok
    fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
    fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

    3. ekst. skok; kratek obisk:
    devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

    4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
    a salti skokovito
    salto di qualità kvalitetni skok
    fare il salto šol. preskočiti razred
    la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
    tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
    questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

    5. (višinska) razlika

    6. kulin.
    al salto pražen (jed)
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • scaricare

    A) v. tr. (pres. scarico)

    1. iztovoriti, iztovarjati; izkrcati, izkrcavati; odložiti, odlagati (kovčke, potnike)

    2. prazniti, izprazniti

    3. izliti, izlivati:
    la Sava scarica le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo

    4. pren. stresati (jezo); valiti (krivdo) na koga
    scaricare qcn. pog. koga pustiti na cedilu, koga se znebiti

    5. obsuti, obsipati; izstreliti:
    scaricare ingiurie obsuti z žaljivkami
    gli scaricò contro la rivoltella ustrelil je vanj s pištolo

    6. fiz. razelektriti, izprazniti

    B) ➞ scaricarsi v. rifl. (pres. mi scarico)

    1. rešiti, reševati, razbremeniti se (tudi pren.)

    2. pren., absol. sprostiti, sproščati se; razbremeniti se

    3. izliti, izlivati se

    4. izteči, iztekati se (ura); izprazniti, prazniti se (akumulator)
  • scodēlla f

    1. skodela; torilo:
    fare le scodelle pog. naliti juho v skodele

    2. (cavità nel terreno) lijak
  • scrivere* v. tr. (pres. scrivo)

    1. pisati

    2. zapisati; zabeležiti; sestaviti, sestavljati:
    scrivere sotto dettatura pisati po nareku
    scrivere il testamento sestaviti oporoko

    3. pisati, objaviti, objavljati (v):
    scrivere su una rivista objaviti v reviji

    4. zapisati, trditi (v svojih delih):
    Machiavelli scrive che... Machiavelli piše, da...

    5. knjižno zapisati, vtisniti:
    scrivere qcs. nel cuore kaj zapisati v srce
    scrivere una bella pagina nella storia zapisati se z zlatimi črkami v zgodovino
  • sēcolo m

    1. stoletje:
    ai primi del secolo na začetku stoletja
    è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost

    2. stoletje; doba:
    il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
    il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov

    3. današnji čas, stoletje:
    avvenimento del secolo dogodek stoletja
    figlio del secolo otrok svojega časa
    il male del secolo bolezen današnjega časa
    roba dell'altro secolo zastarelo
    uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov

    4.
    secoli čas:
    nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
    per tutti i secoli dei secoli na veke vekov

    5. tuzemno življenje

    6. posvetno življenje; mondenost:
    lasciare il secolo pomenišiti se
    al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
    suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi
  • sedere*

    A) v. intr. (pres. siēdo)

    1. sedeti:
    posto a sedere sedišče, sedež
    dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
    mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
    mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
    non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
    trovare da sedere najti prostor za sedenje

    2. sedeti; zasedati:
    sedere in adunanza zasedati na zboru
    sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
    sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
    sedere in confessionale sedeti v spovednici
    sedere giudice soditi
    sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati

    B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se

    C) m zadnjica, rit:
    prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga
  • segno m

    1. znak, znamenje:
    segni premonitori opozorilna znamenja
    in segno di, come segno di v znak (česa)
    dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
    non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
    farsi il segno della croce prekrižati se

    2. znak, kretnja:
    mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
    capirsi a segni sporazumeti se z znaki

    3. (grafični) znak:
    segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
    segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje

    4. znak, sled; mera, meja:
    lasciare il segno pren. pustiti posledice
    oltrepassare il segno prekoračiti mero

    5. točka, stopnja:
    a segno che toliko, da; do te stopnje, da
    per filo e per segno nadrobno

    6. tarča, streljanje v tarčo:
    colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
    fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
    essere fatto segno di biti predmet česa

    7. simbol:
    la colomba, segno della pace golob, simbol miru
  • segreto

    A) agg.

    1. skriven

    2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
    agente segreto tajni agent
    fondi segreti skriti, tajni fondi
    società segreta tajno društvo
    in segreto skrivaj, tajno

    3. zaupen

    4. pren. bližnji, intimen

    5. privaten; tajen:
    cameriere segreto tajni komornik

    6. knjižno skrit, odročen

    B) m

    1. skrivnost, tajnost, tajna:
    segreto di Pulcinella javna tajna
    segreto di Stato državna skrivnost
    confidare un segreto zaupati skrivnost
    custodire un segreto varovati skrivnost
    svelare un segreto razkriti skrivnost

    2.
    segreto bancario bančna skrivnost
    segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
    segreto epistolare ptt poštna tajnost
    segreto istruttorio preiskovalna tajnost
    segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
    avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti

    3. skrivnost, skrivni način:
    i segreti del mestiere skrivnosti poklica
    il segreto del successo skrivnost uspeha

    4. skrivni mehanizem

    5. globina, skrivni kot:
    nel segreto di v globini (česa), globoko v
  • seno1 m

    1. prsi; ekst. (ženske) prsi:
    scaldare una serpe in seno pren. greti kačo na prsih
    tenere un neonato al seno dojiti novorojenčka

    2. evfemistično maternica

    3. guba; nedrje, okrilje:
    nel seno della montagna v nedrju gora
    in seno alla famiglia, alla società v družini, v okrilju družbe

    4. anat. sinus, vdolbina:
    seno mammario, paranasale prsna, obnosna vdolbina

    5. zaliv
  • sensibile

    A) agg.

    1. občuten, zaznaven (s čutili):
    mondo sensibile zaznavni svet

    2. ekst. opazen; precejšen:
    nel malato è visibile un sensibile miglioramento pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje

    3. občutljiv; senzibilen (tudi pren.):
    essere sensibile al fascino femminile biti občutljiv za ženske čare

    4. foto občutljiv

    B) m čutni svet
  • sēnso m

    1. čut:
    i cinque sensi pet čutov
    organi dei sensi čutila
    errore dei sensi čutna prevara
    sesto senso šesti čut

    2.
    sensi pl. zavest:
    perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
    recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

    3.
    sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
    piaceri dei sensi čutne naslade

    4. občutek:
    senso di colpa občutek krivde
    provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
    fare senso biti zoprn

    5.
    sensi pl. izraz (v pismih)
    con i sensi della mia stima s spoštovanjem

    6. čut:
    buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
    senso critico kritični čut, nepristranost
    senso estetico estetski čut
    senso morale moralni čut
    senso pratico praktičnost
    avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

    7. smisel, pomen:
    senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
    senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
    doppio senso dvoumnost
    il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

    8. način:
    in un certo senso na neki način, v nekem smislu
    rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

    9. smer:
    nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
    senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

    10. admin.
    a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
    ai sensi dell'articolo na podlagi člena
  • sepolcro m

    1. grob; grobnica:
    Santo Sepolcro Sveti grob (v Jeruzalemu)
    sepolcro imbiancato pren. biblijsko pobeljeni grob
    essere con un piede nel sepolcro biti z eno nogo v grobu
    scendere nel sepolcro umreti

    2.
    sepolcri relig. pog. sveti grob