riflusso m
1. odtekanje nazaj, vračanje; nasprotni tok, refluks
2. dotok (krvi)
3. oseka
4. pren. publ.
riflusso del privato, nel privato, riflusso vračanje v zasebno sfero
Zadetki iskanja
- riporre*
A) v. tr. (pres. ripongo)
1. dati, dajati, postaviti, postavljati, vtakniti, vtikati nazaj:
riporre la spada nel fodero vtakniti meč nazaj v nožnico
2. dati na stran, shraniti, shranjevati
3. položiti, polagati:
riporre fiducia in qcn. zaupati v koga
B) ➞ ripōrsi v. rifl. (pres. mi ripongo)
1.
riporsi a sedere, a lavorare spet sesti, spet se lotiti dela
2. skriti se; umakniti se - risiēdere v. intr. (pres. risiēdo)
1. (stalno) prebivati; nahajati se
2. pren. biti (v), ležati:
la causa del suo successo risiede nel costante impegno vzrok njegovega uspeha je nenehno prizadevanje - ritorno m
1. vrnitev, vračanje, povratek:
biglietto di andata e ritorno železn. povratna vozovnica
fare ritorno vrniti, vračati se
leva, tasto del ritorno povratna ročica, tipka (pri pisalnem stroju)
nel ritorno pri povratku
sono di ritorno pravkar sem se vrnil
ritorno di fiamma avto povratni vžig; pren. ponovna vzplamenitev (stare ljubezni)
vetro di ritorno ekon. povračljiva steklena embalaža
vuoti di ritorno prazna embalaža
2. šport
girone di ritorno povratno kolo - riversare
A) v. tr. (pres. rivērso)
1. ponovno zliti, zlivati
2. razliti (na); pren. prevaliti:
riversare la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
riversare nel lavoro le proprie energie preliti svoje sile v delo
3. tehn. presneti, presnemati; ekst. prepisati
B) ➞ riversarsi v. rifl. (pres. mi rivērso)
1. izlivati se (tekočina)
2. pren. zgrniti, zgrinjati se (množica) - ronco2 m (pl. -chi) toskansko slepa ulica:
essere nel ronco pren. biti v zagati, znajti se v slepi ulici - sacco1 m (pl. -chi)
1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se
2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba
3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super
4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se
5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem
6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik
7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se
8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci - salto1 m
1. skakanje, skok:
fare, spiccare un salto skočiti
fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev
2. šport skok:
salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
salto triplo troskok
salto mortale smrtni skok
fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce
3. ekst. skok; kratek obisk:
devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne
4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
a salti skokovito
salto di qualità kvalitetni skok
fare il salto šol. preskočiti razred
la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile
5. (višinska) razlika
6. kulin.
al salto pražen (jed) - sangue
A) m
1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati
2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina
3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor
4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu
5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival
6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri
7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!
B) agg. invar. živordeč - scaricare
A) v. tr. (pres. scarico)
1. iztovoriti, iztovarjati; izkrcati, izkrcavati; odložiti, odlagati (kovčke, potnike)
2. prazniti, izprazniti
3. izliti, izlivati:
la Sava scarica le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo
4. pren. stresati (jezo); valiti (krivdo) na koga
scaricare qcn. pog. koga pustiti na cedilu, koga se znebiti
5. obsuti, obsipati; izstreliti:
scaricare ingiurie obsuti z žaljivkami
gli scaricò contro la rivoltella ustrelil je vanj s pištolo
6. fiz. razelektriti, izprazniti
B) ➞ scaricarsi v. rifl. (pres. mi scarico)
1. rešiti, reševati, razbremeniti se (tudi pren.)
2. pren., absol. sprostiti, sproščati se; razbremeniti se
3. izliti, izlivati se
4. izteči, iztekati se (ura); izprazniti, prazniti se (akumulator) - scodēlla f
1. skodela; torilo:
fare le scodelle pog. naliti juho v skodele
2. (cavità nel terreno) lijak - scrivere* v. tr. (pres. scrivo)
1. pisati
2. zapisati; zabeležiti; sestaviti, sestavljati:
scrivere sotto dettatura pisati po nareku
scrivere il testamento sestaviti oporoko
3. pisati, objaviti, objavljati (v):
scrivere su una rivista objaviti v reviji
4. zapisati, trditi (v svojih delih):
Machiavelli scrive che... Machiavelli piše, da...
5. knjižno zapisati, vtisniti:
scrivere qcs. nel cuore kaj zapisati v srce
scrivere una bella pagina nella storia zapisati se z zlatimi črkami v zgodovino - sēcolo m
1. stoletje:
ai primi del secolo na začetku stoletja
è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost
2. stoletje; doba:
il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov
3. današnji čas, stoletje:
avvenimento del secolo dogodek stoletja
figlio del secolo otrok svojega časa
il male del secolo bolezen današnjega časa
roba dell'altro secolo zastarelo
uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov
4.
secoli čas:
nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
per tutti i secoli dei secoli na veke vekov
5. tuzemno življenje
6. posvetno življenje; mondenost:
lasciare il secolo pomenišiti se
al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi - sedere*
A) v. intr. (pres. siēdo)
1. sedeti:
posto a sedere sedišče, sedež
dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
trovare da sedere najti prostor za sedenje
2. sedeti; zasedati:
sedere in adunanza zasedati na zboru
sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
sedere in confessionale sedeti v spovednici
sedere giudice soditi
sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati
B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se
C) m zadnjica, rit:
prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga - segno m
1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se
2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki
3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje
4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero
5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno
6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa
7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru - segreto
A) agg.
1. skriven
2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
agente segreto tajni agent
fondi segreti skriti, tajni fondi
società segreta tajno društvo
in segreto skrivaj, tajno
3. zaupen
4. pren. bližnji, intimen
5. privaten; tajen:
cameriere segreto tajni komornik
6. knjižno skrit, odročen
B) m
1. skrivnost, tajnost, tajna:
segreto di Pulcinella javna tajna
segreto di Stato državna skrivnost
confidare un segreto zaupati skrivnost
custodire un segreto varovati skrivnost
svelare un segreto razkriti skrivnost
2.
segreto bancario bančna skrivnost
segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
segreto epistolare ptt poštna tajnost
segreto istruttorio preiskovalna tajnost
segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti
3. skrivnost, skrivni način:
i segreti del mestiere skrivnosti poklica
il segreto del successo skrivnost uspeha
4. skrivni mehanizem
5. globina, skrivni kot:
nel segreto di v globini (česa), globoko v - seno1 m
1. prsi; ekst. (ženske) prsi:
scaldare una serpe in seno pren. greti kačo na prsih
tenere un neonato al seno dojiti novorojenčka
2. evfemistično maternica
3. guba; nedrje, okrilje:
nel seno della montagna v nedrju gora
in seno alla famiglia, alla società v družini, v okrilju družbe
4. anat. sinus, vdolbina:
seno mammario, paranasale prsna, obnosna vdolbina
5. zaliv - sensibile
A) agg.
1. občuten, zaznaven (s čutili):
mondo sensibile zaznavni svet
2. ekst. opazen; precejšen:
nel malato è visibile un sensibile miglioramento pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje
3. občutljiv; senzibilen (tudi pren.):
essere sensibile al fascino femminile biti občutljiv za ženske čare
4. foto občutljiv
B) m čutni svet - sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena - sepolcro m
1. grob; grobnica:
Santo Sepolcro Sveti grob (v Jeruzalemu)
sepolcro imbiancato pren. biblijsko pobeljeni grob
essere con un piede nel sepolcro biti z eno nogo v grobu
scendere nel sepolcro umreti
2.
sepolcri relig. pog. sveti grob