Franja

Zadetki iskanja

  • restringere*

    A) v. tr. (pres. restringo)

    1. stisniti, stiskati, skrčiti

    2. kulin. zgostiti, zgoščati

    3. pren. krčiti; omejiti, omejevati; zmanjševati:
    restringere le spese krčiti stroške, porabo

    B) ➞ restringersi v. rifl. (pres. mi restringo)

    1. ožiti se:
    restringersi nelle spalle skomigniti z rameni

    2. pren. omejiti, omejevati se:
    restringersi nelle spese omejiti se pri stroških

    3. stisniti, stiskati se
  • ribattere v. tr. (pres. ribatto)

    1. spet tolči, udariti, udarjati; absol. vztrajati:
    ribattere sulla stessa affermazione vztrajati pri izjavi

    2. vrniti, vračati; odbiti:
    ribattere la palla vrniti žogo; pren. zavrniti, zavračati; odvrniti

    3. ponovno natipkati
  • rientrare

    A) v. intr. (pres. rientro)

    1. vstopiti spet, vstopati nazaj, spet priti; vrniti, vračati se:
    rientrare in casa spet stopiti v hišo
    i giocatori sono rientrati in campo igralci so spet na igrišču
    quando rientri? kdaj prideš, kdaj se vrneš?
    rientrare in grazia di qcn. pren. biti spet v milosti pri kom, uživati spet naklonjenost nekoga
    rientrare nei ranghi pren. spet se podrediti, podrejati
    rientrare in patria vrniti se domov, v domovino
    rientrare in possesso di qcs. spet priti do česa
    rientrare in sé zavedeti, ovedeti se

    2. ekst. umakniti, umikati se; uskočiti, skrčiti se (blago); pren. biti odpovedan, ne se realizirati:
    per mancanza di finanziamenti il progetto è rientrato zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt ni bil realiziran

    3. biti pomaknjen nazaj, navznoter

    4. spadati (k), biti (v):
    il caso non rientra nelle tue competenze zadeva ni v tvoji pristojnosti

    5. nazaj dobiti (izposojeni, vloženi denar):
    rientrare nel proprio, rientrarci priti na svoje

    B) v. tr.

    1. navt. nazaj potegniti, povleči (v čoln, na ladjo)

    2. navt. speti del jader
  • rimediare

    A) v. intr. (pres. rimēdio)

    1. pripomoči, pomagati, priskočiti na pomoč; popraviti, popravljati:
    rimediare ai danni sofferti priskočiti na pomoč pri utrpljeni škodi

    2. poskrbeti

    B) v. tr. priskrbeti; poskrbeti (za); iznajti; za silo popraviti, popravljati
  • rimēdio m (pl. -di)

    1. zdravilo:
    rimedio contro la tosse zdravilo proti kašlju

    2. pomoč; sredstvo:
    porre rimedio (a) pomagati (pri), pripomoči (k):
    porre rimedio al ristagno economico pripomoči k odpravi gospodarskega zastoja
    non c'è rimedio ni pomoči
    PREGOVORI: a tutto c'è rimedio fuorché alla morte preg. vse se da pozdraviti razen smrti
    a mali estremi, estremi rimedi preg. za hude bolezni so potrebna huda zdravila
  • ritorno m

    1. vrnitev, vračanje, povratek:
    biglietto di andata e ritorno železn. povratna vozovnica
    fare ritorno vrniti, vračati se
    leva, tasto del ritorno povratna ročica, tipka (pri pisalnem stroju)
    nel ritorno pri povratku
    sono di ritorno pravkar sem se vrnil
    ritorno di fiamma avto povratni vžig; pren. ponovna vzplamenitev (stare ljubezni)
    vetro di ritorno ekon. povračljiva steklena embalaža
    vuoti di ritorno prazna embalaža

    2. šport
    girone di ritorno povratno kolo
  • rivedere*

    A) v. tr. (pres. rivēdo)

    1. ponovno videti:
    rivedere la luce pren. biti spet na prostosti
    chi non muore si rivede! šalj. pa se spet vidimo!

    2. prebirati; ponoviti, ponavljati:
    rivedere la lezione šol. ponoviti gradivo (za uro)

    3. pregledati, preveriti; revidirati:
    rivedere le bucce a qcn. pren. pri kom iskati napake
    rivedere i conti pregledati račune
    rivedere le costole a qcn. pren. šalj. koga prebunkati
    rivedere i prezzi dvigniti cene
    rivedere un processo revidirati proces

    B) ➞ rivedersi v. rifl. (pres. pl. ci rivediamo) ponovno videti se:
    a rivederci (arrivederci), a rivederla na svidenje!
    ci rivedremo! se bomo že še videli!
  • sacco1 m (pl. -chi)

    1. vreča:
    riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
    a sacco obl. vrečast (kroj)
    corsa nei sacchi igre tek v vrečah
    sacchi postali poštne vreče
    cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
    colmare il sacco pren. pretiravati
    fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
    mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
    non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
    sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
    tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
    vuotare il sacco pren. izkašljati se

    2. polna vreča (vsebina):
    sacco d'ossa pren. suhec
    sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

    3. pren. pog. vreča, kup:
    avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
    dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
    dire un sacco di bugie debele klatiti
    volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
    un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

    4. vrečevina; kuta:
    vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

    5. ekst. šport (boksarska) vreča
    sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
    sacco da bivacco alpin. bivak vreča
    sacco a pelo spalna vreča
    sacco da viaggio potovalna vreča
    fare colazione al sacco jesti na prostem

    6. ekst.
    sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
    sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
    sacco della rete rib. vreča
    sacco scrotale anat. modnik

    7. pog. šalj. trebuh, vamp:
    riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

    8. žarg. tisočak
    PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
    sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci
  • sacrificato agg.

    1. žrtvovan

    2. požrtvovalen

    3. (non valorizzato):
    questa ragazza è sacrificata in questo lavoro pri tem delu je dekleta škoda
    con questo arredamendo la stanza è sacrificata s takim pohištvom soba zgubi
  • sbagliare

    A) v. tr. (pres. sbaglio)

    1. motiti se, zgrešiti:
    sbagliare il colpo zgrešiti strel
    sbagliare i conti zmotiti se pri računu
    sbagliare mestiere zgrešiti poklic
    sbagliare un selvatico lovstvo žarg. zgrešiti strel

    2. narediti napako, zamenjati:
    sbagliare indirizzo, numero zmotiti se v naslovu, zavrteti napačno telefonsko številko

    B) v. intr. zmotiti se; zamenjati; narediti napako, zagrešiti kaznivo dejanje:
    il cuore non sbaglia mai srce se nikoli ne moti
    se ha sbagliato, è giusto che paghi če je naredil napako, je prav, da za to plača

    C) sbagliarsi v. rifl. (pres. mi sbaglio) motiti se:
    se non sbaglio če se ne motim
  • scusa f

    1. opravičilo:
    chiedere, domandare scusa opravičiti se
    fare, presentare le proprie scuse a qcn. komu se opravičiti
    chiedo scusa oprostite, prosim!

    2. izgovor:
    ha sempre pronta una scusa zmeraj ima izgovor pri roki


  • A) pron. sebe, se:
    a sé posebej
    da sé sam (brez tuje pomoči)
    fare da sé narediti sam
    va da sé jasno je
    dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
    di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
    essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
    essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
    essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
    rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
    tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati

    B) m notranjost
  • sēde f

    1. relig. stolica, sedež:
    Santa Sede Sveta stolica
    sede episcopale, patriarcale škofovski, patriarhovski sedež

    2. bivališče:
    avere sede in un luogo prebivati v nekem kraju

    3. sedež (javnega urada, podjetja):
    Perugia è la sede di un'università per stranieri Perugia je sedež univerze za tujce
    Cannes è la sede di un festival cinematografico v Cannesu je sedež filmskega festivala

    4.
    sede dell'accento jezik naglasni zlog
    sede stradale (carreggiata) avto vozišče
    sede di valvola strojn. sedež ventila

    5.
    in sede di na, pri, ob:
    in sede di esami šol. na izpitih
    in sede di liquidazione ob likvidaciji (podjetja)
    in sede privata pren. zasebno, privatno
    in sede legislativa v zakonodajni razpravi, branju
  • seguito m

    1. spremstvo

    2. pristaši, privrženci, učenci (šole, nauka)

    3. naklonjenost:
    avere, non avere molto seguito in uživati, ne uživati veliko naklonjenost pri

    4. zaporedje, vrsta

    5. nadaljevanje; posledica, rezultat:
    il seguito della storia nadaljevanje zgodbe
    la cosa non ebbe seguito zadeva se je s tem končala
    e via di seguito in tako naprej
    in seguito nato, zatem
    in seguito a, a seguito di zaradi
    fare seguito a admin. odgovoriti

    6.
    cane da seguito lovstvo pes sledec
  • sensibile

    A) agg.

    1. občuten, zaznaven (s čutili):
    mondo sensibile zaznavni svet

    2. ekst. opazen; precejšen:
    nel malato è visibile un sensibile miglioramento pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje

    3. občutljiv; senzibilen (tudi pren.):
    essere sensibile al fascino femminile biti občutljiv za ženske čare

    4. foto občutljiv

    B) m čutni svet
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
  • serbare

    A) v. tr. (pres. sērbo)

    1. spraviti, spravljati; shraniti, shranjevati; prihraniti

    2. ohraniti, ohranjati; obvarovati; gojiti (v sebi):
    serbare qcn. in vita ohranjati koga pri življenju
    serbare la tradizione varovati izročilo
    serbare odio verso qcn. gojiti sovraštvo do koga

    B) ➞ serbarsi v. rifl. (pres. mi sērbo) ohraniti, ohranjati se; ostajati; varovati se:
    serbarsi onesto ostati pošten
  • serrare

    A) v. tr. (pres. sērro)

    1. zapreti, zapirati (vrata, okna):
    serrare bottega pren. prenehati delo, dejavnost
    serrare a chiave zakleniti, zaklepati

    2. stisniti, stiskati:
    serrare il cuore, la gola pren. stisniti pri srcu, v grlu
    serrare le file strniti vrste
    serrare gli occhi pren. umreti
    serrare le vele navt. speti jadra

    3. pospešiti, pospeševati:
    serrare il ritmo di lavoro pospešiti tempo dela

    4. pritisniti, pritiskati:
    serrare il nemico pritiskati na sovražnika

    B) v. intr. zapreti, zapirati se

    C) ➞ serrarsi v. rifl. (pres. mi sērro) zapreti, zapirati se
  • sfortuna f smola; nesreča, zla sreča:
    che sfortuna! smola pa taka!
    avere sfortuna al gioco, con le donne imeti smolo pri igri, pri ženskah
  • sfortunato agg. nesrečen
    PREGOVORI: sfortunato al gioco fortunato in amore preg. smola pri igri, sreča v ljubezni