disopra
A) avv.
1. gori, gor
2. prej:
come ho già detto disopra kot sem prej povedal
B) agg. invar. gornji; zunanji
C) m invar. gornji del; zunanji del, zunanjost:
il disopra di un tavolo gornji del mize
il disopra di un abito zunanjost obleke
Zadetki iskanja
- disperato
A) agg.
1. obupan
2. obupen, brezupen:
sforzo disperato obupen napor
alla disperata besno, silovito, za silo
B) m (f -ta)
1. obupanec, obupanka
2. pog. stradač, bednež
3. obsedenec:
lavora come un disperato dela kot obseden - dōcile agg.
1. poslušen, ubogljiv, krotek:
essere docile come un agnello biti krotek kot jagnje
2. voljan, lahko upravljiv, gibek; dojemljiv:
intelligenza docile dojemljiv um - dōge m hist. dož:
stare come un doge pren. živeti kot paša - dormire
A) v. intr. (pres. dōrmo)
1. spati:
dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
dormirci sopra pren. prespati kaj
2. spati, biti nedejaven:
su, non dormire! daj no, zgani se!
3. pren. biti brez skrbi:
puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
dormire tra due guanciali biti brez skrbi
4. umreti, biti mrtev:
dormire nel Signore umreti v Gospodu
5. pren. spati, mirovati, počivati:
i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni
B) v. tr. prespati:
dormire la grossa spati mirno spanje
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
dormire il sonno eterno spati večno spanje
PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka - dōte f
1. dota:
portare qcs. in dote prinesti kaj kot doto
sposare la dote oženiti se zaradi dote
cacciatore di dote lovec na doto
2. pren. dar, vrlina, odlika:
il saggio ha la dote della chiarezza študija se odlikuje po jasnosti - dovere*
A) v. tr. (pres. dēvo, dēbbo)
1. morati:
dovete sapere che... (v povestih ipd.) bilo je nekoč...
non dovere ne smeti
2. biti možno, verjetno:
deve essere mezzogiorno verjetno je poldne
3. dolgovati, biti dolžan:
cosa devo? koliko sem dolžan?
B) m
1. dolžnost; obveznost:
il senso del dovere čut dolžnosti
i doveri del cittadino državljanske dolžnosti
2. primerno, pravično:
fare le cose a dovere kaj narediti, kot se spodobi
ha avuto il suo dovere dobil je, kar si zasluži
3. pl. pozdravi, izrazi spoštovanja, čestitke:
fare i propri doveri a qcn. izraziti komu spoštovanje, pozdraviti koga, čestitati komu - dovuto
A) agg. dolžen; ki ga gre pripisati, ki je posledica:
un successo dovuto al forte impegno uspeh, ki ga gre pripisati veliki prizadevnosti
B) m dolg; potrebno, primerno:
pagare il dovuto plačati dolg
fare più del dovuto storiti več, kot je bilo potrebno - dritto
A) agg.
1. (diritto) raven
2. pog. zvit, prevejan:
è tipo di poche parole ma dritto možak je redkobeseden, a presneto zvit
B) m
1. pog. zvitež, prefriganec
2. prednja, prava stran; lice
C) avv. naravnost:
andare dritto allo scopo iti naravnost k cilju
per dritto o per traverso tako ali tako
rigare dritto delati, kot je treba
tirare dritto per la propria strada iti svojo pot - duro
A) agg.
1. trd:
duro come il sasso trd kot kamen
pane duro trd kruh
uova dure v trdo kuhana jajca
duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
avere la pelle dura imeti trdo kožo
osso duro trd oreh
muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
barba dura sršata brada
2. šport oster:
fare, praticare un gioco duro igrati ostro
3. neprožen; trmast:
cappello duro polcilinder
persona dura trmast človek
4. hud, neprijazen, mučen:
inverno duro huda zima
5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten
6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
un testo duro da capire težko razumljivo besedilo
7. kem. trd:
acqua dura trda voda
B) m
1. trdo, trd predmet, trda površina:
dormire sul duro spati na trdem
2. težava:
il duro ha ancora da venire težava šele pride
3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega
C) avv.
1. ostro, strogo:
tenere duro vztrajati
2. globoko; trdo; trdno:
dormire duro trdno spati
lavorare duro trdo delati - e, E m, f (črka) e:
e minuscolo, E maiuscola mali e, veliki E
e come Empoli e kot Evropa (pri črkovanju) - ēbano m
1. bot. ebenovec (Diospyros ebenum)
2. ebenovina:
nero come l' ebano črn kot oglje - eccēsso m
1. presežek, pretiranost:
eccesso di zelo pretirana vnema
l'eccesso di cibo è dannoso pretiranost v hrani je škodljiva
all'eccesso pretirano
in eccesso preveč, čez mero
ce n'è in eccesso (nečesa) je preveč
per eccesso zaradi preobilja, s preobiljem
è meglio sbagliare per eccesso che per difetto bolje je grešiti navzgor kot navzdol (pri zaokroževanju), bolje je zaokrožiti navzgor kot navzdol
2. skrajnost:
andare negli eccessi prekoračiti meje, iti v skrajnost:
dare in eccessi pobesneti
3. mat. izpad, prestopek:
approssimazione per eccesso približek navzgor - effētto m
1. učinek:
il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
fare l'effetto di zdeti se kot:
mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
in effetto, in effetti v resnici
a questo effetto zato, v ta namen
valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
mandare ad effetto zaključiti
dare effetto a qcs. izvršiti kaj
2. (validità) veljavnost:
questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven
3. (močen) vtis, efekt:
è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti
4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
dare l'effetto a una palla rezati žogo
5. menica, vrednostni papir
6. fiz. efekt:
effetto Joule Joulov efekt
effetti speciali posebni efekti
7. pl. stvari:
effetti personali osebne stvari; obleka - embrice m strešna opeka:
scoprire un embrice pren. izdati skrivnost
cotto come un embrice pren. pijan kot čep - erōe m
1. mitol. heroj
2. heroj, junak:
morire da eroe umreti kot junak
eroe da caffè iron. kavarniški lev
fare l'eroe a chiacchiere iron. junačiti se z jezikom
3. lit. glavni junak - ēssere*1
A) v. intr. (pres. sono)
1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?
5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič
7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B) (v raznih predložnih zvezah)
1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati
2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal
3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi - ēstro m
1. zool. zolj (Oestrus):
estro bovino goveji zolj (Hypodermum bovis)
2. zanos, polet, spodbuda:
estro oratorio govorniški zanos
3. navdih, nagnjenje:
scrivere, comporre seguendo l'estro pisati, komponirati po navdihu
4. muha, muhast:
agire secondo l'estro e non secondo la ragione delati, kot ti pride na misel, ne po pameti
a estro po razpoloženju - f, F m, f (črka) f:
F maiuscolo veliki F
f minuscola mali f
f come Firenze ptt f kot Fale (pri črkovanju) - fanciullo
A) m
1. otrok, deček:
fanciullo prodigio čudežni otrok
2. pren. naivnež, neizkušen človek, otrok:
comportarsi da fanciullo otročje se obnašati, vesti se kot otrok
eterno fanciullo večni otrok
B) agg.
1. otroški
2. ki je v povojih, ki šele nastaja, še neizoblikovan, nedozorel:
si tratta di una scienza fanciulla gre za znanost, ki je še v povojih