dispiacere*
A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)
1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč
2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer
B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal
C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela
Zadetki iskanja
- divorare
A) v. tr. (pres. divoro)
1. požreti, požirati:
divorare un libro požirati knjigo
la divora con lo sguardo požira jo s pogledom
2. pren. žreti; uničiti, uničevati; glodati; ugonobiti, ugonabljati:
l'odio lo divora gloda, žre ga sovraštvo
3. pren. zapraviti, zapravljati; pognati:
divorare le sostanze pognati, zapraviti imetje
4. pren. preteči, preleteti:
divorare la strada hitro prevoziti
B) ➞ divorarsi v. rifl. (pres. mi divoro) žreti se; glodati se:
divorarsi dalla rabbia žreti se od jeze - domani
A) avv.
1. jutri
domani l'altro, doman l'altro pojutrišnjem
domani a otto jutri teden
a domani! nasvidenje jutri!
2. pren.
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
oggi qui, domani là danes tukaj, jutri tam
oggi o domani prej ali slej
da oggi a domani od danes do jutri
rimandare un lavoro dall'oggi al domani preložiti delo na jutri
dagli oggi, dagli domani sono riuscito a persuaderlo tako dolgo sem ga nagovarjal, da sem ga prepričal
B) m
1. jutri
2. prihodnost, bodočnost:
in un prossimo domani v bližnji prihodnosti, kmalu
in un domani molto lontano v daljni prihodnosti, kdove kdaj - ēcco avv. glej!, lej!, na!:
ecco il treno che arriva glej, vlak prihaja
quand'ecco naenkrat pa; (v odgovorih pomeni potrditev)
Maria! - Ecco! Marija! - Že grem!
Dov'è l'ombrella? - Ecco! Kje je dežnik? - Na ga
ecco fatto končno
eccoci arrivati tu smo, pa smo prišli
ecco, ti comporti da sciocco vedeš se neumno - elēggere* v. tr. (pres. elēggo)
1. izvoliti, izbrati:
lo hanno eletto deputato izvolili so ga za poslanca
2. knjižno izbrati, izbirati; določiti:
eleggere il proprio domicilio a Bari izbrati si prebivališče v Bariju - ēssere2 m
1. bivanje, eksistenca, življenje
2. bistvo:
è difficile conoscerlo nel suo vero essere težko ga je spoznati v njegovem pravem bistvu
3. bitje:
gli esseri viventi živa bitja
l'Essere Supremo najvišje bitje, Bog
4. pog. bitje, človek:
è un essere odioso je odvratno bitje - estensibile agg. raztegljiv, raztezen, razširljiv (tudi pren.):
materiale estensibile raztegljiv material
una norma estensibile a tutta la popolazione predpis, ki ga je možno razširiti na vse prebivalstvo - faccetta f
1. pomanjš. od ➞ faccia obrazek
2.
fare una faccetta pren. redko osmešiti se, polomiti ga
3. faseta - faccia f (pl. -ce)
1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!
2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane
3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja
4. mat. ploskev - figurare
A) v. tr. (pres. figuro)
1. prikazati, ponazoriti, upodobiti, oblikovati
2. predstavljati:
te la figuri la faccia del professore? si predstavljaš profesorjev obraz?
figurarsi!, figurati!, figuriamoci!, si figuri seveda!, jasno!, kje neki!, sploh ne! (odvisno od trditve, na katero se odgovor nanaša)
Grazie! - Figurati! Hvala! - Ni za kaj!
figurati che non l'avevo visto pomisli, nisem ga videl
3. delati se:
figura d'aver capito tutto dela se, da je vse razumel
B) v. intr.
1. biti, nahajati se:
il mio nome non figurava nell'elenco mojega imena ni bilo na spisku
2. izkazati se, postaviti se, napraviti dober vtis:
vuole ben figurare in società želi se postaviti v družbi - finēstra f
1. okno:
finestra cieca slepo okno
la finestra guarda sulla piazza okno gleda na trg
affacciarsi, farsi alla finestra stopiti k oknu
donna da finestra spogledljivka, koketa
buttare il denaro dalla finestra pren. metati denar skoz okno
uscito dalla porta e rientrato dalla finestra pren. nagnali so ga (s položaja), pa se je vrnil skozi stranska vrata
2. odprtina, rana:
fare larga finestra napraviti veliko odprtino
3. okence:
busta con finestra, a finestra kuverta z okencem
4. publ. članek v okvirčku - forzare
A) v. tr. (pres. fōrzo)
1. prisiliti:
l'hanno forzato a parlare prisilili so ga govoriti
2. posiliti; na silo kaj storiti:
forzare un meccanismo inceppato na silo pognati v tek mehanizem, ki se je zataknil
forzare una porta vlomiti vrata
forzare un blocco razbiti blokado
forzare il senso di una parola pren. samovoljno tolmačiti smisel besede
3. napenjati:
forzare la voce napenjati glas
forzare la marcia voj. pospešiti marš
B) v. intr. tiščati, stiskati:
la scarpa forza čevelj tišči - frastornare v. tr. (pres. frastorno) zmotiti, raztresti, jemati zbranost; odvrniti:
il rumore incessante del traffico lo frastornava dal difficile lavoro stalen hrup s ceste ga je motil pri težkem delu - fregola f
1. pojanje
2. močna želja, sla:
andare, essere in fregola čutiti močno željo:
gli ha preso la fregola di fare il giornalista zgrabilo ga je, da bi postal novinar - frēmere v. intr. (pres. frēmo)
1. kipeti, prekipevati (od česa), biti razburjen; trepetati; razganjati (koga):
fremere di desiderio prekipevati od poželenja
freme di desiderio razganja ga od poželenja
fremere dentro di se v sebi zadrževati razburjenost
2. pren. knjižno šumeti, bučati - frittata f kulin. omleta:
voltar la frittata obrniti omleto; pren. menjati pogovor, vrniti se k prejšnji temi
fare, combinare la, una frittata pren. polomiti ga, zamešati kaj - fulminare
A) v. tr. (pres. fulmino)
1. zadeti, oplaziti, udariti s strelo:
fulminare qcn con uno sguardo, con un'occhiata pren. koga ošiniti s pogledom
Iddio mi fulmini! naj me strela!
2. ubiti (z elektriko, strelom):
la corrente ad alta tensione lo fulminò sul colpo visokonapetostni tok ga je ubil na mestu
fulminare una maledizione contro qcn. pren. koga prekleti
fulminare in rete šport zadeti gol z močnim strelom
B) v. intr. impers. bliskati se:
tuonò e fulminò tutta la notte vso noč je grmelo in se bliskalo - funestare v. tr. (pres. funēsto) hudo prizadeti, užalostiti, potreti:
regione funestata dal terremoto področje, ki ga je hudo prizadel potres
la gara è stata funestata da un incidente na tekmi je prišlo do nesreče - fungoso agg. gobast:
legname fungoso les, ki ga je napadla goba - furioso
A) agg.
1. besen:
è furioso contro di noi besen je na nas
la tua reazione l'ha reso furioso tvoja reakcija ga je razbesnela
2. buren, razburkan, silovit, divji:
mare furioso razburkano morje
opposizione furiosa divje upiranje
3. nagel, na hitro opravljen:
un lavoro furioso naglo opravljeno delo
B) m psihiatr. pacient v agitiranem stanju:
reparto furiosi zaprti oddelek