Franja

Zadetki iskanja

  • bere*

    A) v. tr. (pres. bevo)

    1. piti:
    beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
    bere a garganella nalivati se
    bere come una spugna pren. nacejati se
    bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
    bere alla salute nazdraviti
    bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
    uova da bere čisto sveža jajca
    è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
    bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
    bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika

    2. piti (alkoholne pijače):
    offrire, pagare da bere plačati pijačo

    3. pren. slepo verjeti:
    questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
    darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
    bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
    bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren

    4. vpijati, vsrkati:
    questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo

    5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
    una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
    il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira

    B) m pitje; pijača:
    il bere e il mangiare pijača in jedača
  • bersaglio m (pl. -gli) tarča, cilj:
    colpire, mancare il bersaglio zadeti, zgrešiti tarčo
    colpire il bersaglio pren. doseči namen
    essere il bersaglio di attacchi pren. biti tarča napadov
    è il bersaglio della sfortuna pren. smola se ga drži
  • bestia f

    1. žival; zver:
    bestie feroci krvoločne živali, zveri
    bestie da soma tovorne živali
    bestie da tiro vprežne živali
    lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
    vivere come le bestie živeti kot pes
    bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
    bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
    la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
    brutta bestia pren. huda stvar:
    la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar

    2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
    andare in bestia pobesneti
    diventare una bestia podivjati od jeze
    sta' zitto, bestia! molči, govedo!
  • bianco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. bel:
    pane bianco bel kruh
    razza bianca bela rasa
    diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
    mosca bianca pren. bela vrana
    notte bianca bela noč pren. neprespana noč
    carbone bianco beli premog
    arma bianca hladno orožje

    2. bel, čist (tudi pren.):
    il camice bianco bela halja

    3. osivel, siv:
    fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
    far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

    4. pren.
    dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
    libro bianco polit. bela knjiga
    omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
    voce bianca otroški glas

    5. zimski, snežni, beli:
    sport bianco beli šport, šport na snegu
    settimana bianca smučarski teden

    6. bel, reakcionaren:
    terrore bianco beli teror

    B) m

    1. belina:
    il bianco delle nevi snežna belina
    non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
    far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
    di punto in bianco nenadoma, znenada

    2.
    il bianco dell'occhio pog. beločnica
    il bianco dell'uovo beljak

    3. belilo; belež:
    bianco di zinco cinkovo belilo
    dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

    4. belo (oblačilo):
    vestire di bianco obleči se v belo

    5. perilo:
    cucitrice di bianco šivilja za perilo

    6. belo, prazen bel list:
    mettere nero su bianco zapisati črno na belo

    7.
    bianco e nero črno-belo:
    fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

    8. šah beli:
    il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

    9. belec:
    discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
    la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

    10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

    11. belo vino

    12. ekon.
    in bianco bianko, neizpolnjen
    firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
    cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

    13. pren.
    in bianco neizpolnjen:
    matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
    andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem
  • bidonata f pog. prevara, goljufija; zmešnjava:
    quel film è una bidonata film je prava polomija
    prendere una bidonata biti prevaran
  • biglietto m

    1. listek; ekst. sporočilo (na koščku papirja)

    2. kartica:
    biglietto da, di visita vizitka

    3. vozovnica, vstopnica:
    biglietto ferroviario, tranviario železniška, tramvajska vozovnica
    biglietto di andata e ritorno povratna vozovnica
    essere munito di biglietto imeti vozovnico
    biglietto d'ingresso vstopnica
    biglietto d'invito vabilo
    biglietto di lotteria loterijska srečka

    4. bankovec:
    biglietto di banca bankovec
    un biglietto da diecimila desettisočak
  • bilanciare

    A) v. tr. (pres. bilancio)

    1. tehtati (tudi pren.); preudarjati:
    bilanciare le proprie possibilità pren. tehtati svoje možnosti

    2. uravnotežiti, izenačiti, izravnati, biti enak (tudi pren.):
    bilanciare le entrate e le uscite izenačiti prihodke in izdatke

    3. držati, ohranjati v ravnotežju

    B) v. intr. biti enak, odgovarjati, ustrezati, biti v skladu s čim

    C) ➞ bilanciarsi v. rifl. (pres. mi bilancio) biti v medsebojnem ravnotežju:
    le loro forze si bilanciano njihove moči so uravnotežene
    bilanciarsi fra due partiti pren. krmariti med dvema strankama
  • bilancio m (pl. -ci)

    1. bilanca:
    bilancio preventivo predračun
    bilancio consuntivo obračun

    2. pren. bilanca, pregled, obračun:
    il bilancio dell'affare è positivo poslovna bilanca je pozitivna
    fare il bilancio di narediti obračun česa; ovrednotiti, oceniti
  • bilico m (pl. -chi) ravnotežje; pren. negotovost:
    tenere in bilico držati v ravnotežju, v negotovosti
    in bilico tra la vita e la morte pren. v negotovosti med življenjem in smrtjo; ponte a bilico železn. mostna tehtnica
  • bisunto agg. zelo zamaščen:
    unto e bisunto zelo zamazan
  • bizzarro agg.

    1. čuden, nenavaden, poseben, ekstravaganten, bizaren:
    non gli badare, è un tipo bizzarro ne meni se zanj, to je čuden patron

    2. muhast, ognjevit (konj)
  • bloccare

    A) v. tr. (pres. blōcco)

    1. blokirati; zapreti, zapirati; zapreti prehod, preprečiti izhod:
    una frana ha bloccato la strada plaz je zaprl cesto

    2. zaustaviti, preprečiti gibanje:
    la polizia bloccò il corteo dei dimostranti policija je zaustavila sprevod demonstrantov
    bloccare un tiro a rete šport ubraniti strel na vrata

    3. ekon. blokirati, zamrzniti:
    bloccare i prezzi zamrzniti cene
    bloccare un conto blokirati račun

    B) v. tr. v. intr. polit. osredotočiti se:
    bloccare su un solo candidato, su un'unica lista osredotočiti se na, podpirati enega samega kandidata, eno samo volilno listo

    C) ➞ bloccarsi v. rifl. (pres. mi blōcco) zaustaviti se:
    il motore si è bloccato motor se je zaustavil
  • bluff m invar.

    1. igre blef (pri pokru)

    2. pren. blef, slepilo:
    la sua ricchezza è un bluff njegovo bogastvo je samo slepilo
  • bocciare

    A) v. tr. (pres. bōccio)

    1. zavrniti, ne sprejeti:
    bocciare una legge zavrniti zakon

    2. pog. vreči (na izpitu):
    l'hanno bocciato e dovrà ripetere l'anno vrgli so ga na izpitu in moral bo ponavljati letnik

    3. šport zbijati (pri balinanju)

    B) v. intr.

    1. avto pog. karambolirati, zaleteti se, trčiti

    2. šport zbijati (pri balinanju)
  • boccone m

    1. grižljaj, zalogaj:
    un boccone di pane grižljaj kruha
    mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
    guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
    levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
    contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
    boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
    boccone del prete pren. kurja škofija
    ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko

    2. ekst. pren. košček, majhna količina:
    a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem

    3. ekst. hrana, jed:
    fra un boccone e l'altro med jedjo
    ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
    è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline

    4. (zastrupljena) vaba:
    dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
    pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti
  • bōlide m

    1. astr. bolid, meteor

    2. pren. zelo hitro vozilo, leteči predmet, blisk:
    è passato come un bolide šel je mimo kot blisk

    3. šport močen strel (na vrata)

    4. dirkalni avtomobil

    5. pog. šalj. debeluh
  • bolla1 f

    1. mehur, mehurček:
    bolla di sapone milni mehurček
    è finito tutto in una bolla di sapone pren. vse se je razblinilo v nič
    in bolla pren. popolnoma vodoravno (z libelo)

    2. med. mehur
  • borghese

    A) agg.

    1. meščanski, buržujski

    2. slabš. neuglajen, grob:
    maniere borghesi neuglajene manire

    3. civilen:
    in borghese, alla borghese v civilu

    B) m, f

    1. meščan, meščanka; buržuj, buržujka:
    piccolo borghese malomeščan

    2. civil, civilist:
    militari, borghesi e ragazzi vojaki, civilisti in mladina
  • bōsco m (pl. -chi)

    1. gozd, hosta:
    bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
    bosco ceduo sečen gozd
    andare al bosco iti po drva (v gozd)

    2. pren.
    buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
    essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
    portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
    curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo

    3. pren. gozd, množica:
    un bosco di capelli griva
    PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki
  • bōtta1 f

    1. udarec:
    fare a botte tepsti se
    botte da orbi divje mahanje na slepo
    parare le botte pren. braniti se
    tenere botta pren. vzdržati, vztrajati, ne popustiti
    a botta calda takoj, na mestu

    2. pren. velika škoda, udarec; poraz:
    sono venuti per vincere e hanno preso una bella botta prišli so, da bi zmagali, pa so doživeli hud poraz

    3. tresk, pok

    4. zbadljive, žaljive besede:
    indirizzare una botta a qcn. komu nameniti zbadljivo besedo
    botta e risposta odrezav odgovor, milo za drago