fermopōsta (fermo posta)
A) avv. poštno ležeče, poste restante:
spedire una lettera fermoposta poslati pismo poštno ležeče
B) agg. invar. na pošti ležeč, poštno ležeč:
lettera fermoposta poštno ležeče pismo
C) m invar. služba, oddelek za poštno ležeče pošiljke, poste restante:
inviare una lettera al fermoposta poslati pismo na poštno ležeče
Zadetki iskanja
- fiamma
A) f
1. plamen:
la casa era avvolta dalle fiamme hiša je bila v plamenih
fiamma ossidrica oksidirni plamen
fiamma ossiacetilenica acetilenski plamen
andare in fiamma vneti se
dare alle fiamma zažgati
mettere a fuoco e fiamme opustošiti
far fuoco e fiamme razburiti se; močno si prizadevati za kaj
ritorno di fiamma pren. ponovna vzplamenitev starih strasti
condannare alle fiamme obsoditi na grmado
2. pren. plamen, ogenj; ljubezen, ljubljena oseba:
la fiamma dell'amore plamen ljubezni
ha visto una sua vecchia fiamma videl je spet svojo staro ljubezen
3. živo rdeča barva, ognjeno rdeča barva:
un cielo di fiamma živo rdeče, ognjeno nebo
sentirsi salire le fiamme al viso pordeti v obraz
diventare di fiamma zardeti
4. pl. našitki:
fiamme gialle pripadniki finančne straže (policije)
5. voj. navt. trikotna signalna zastava
B) agg. invar. živo rdeč, ognjeno rdeč - figura f
1. oblika; postava:
figura snella vitka postava
figura tozza čokata postava
far figura pasti v oči, vzbujati pozornost, izstopati
fare bella figura izkazati se, napraviti dober vtis
fare brutta figura osramotiti se, izpasti klavrno
che figura! kakšna sramota!
bella figura! iron. si se pa res odrezal!
far la figura dello sciocco, del disonesto izpasti neumen, nepošten
2. mat. lik:
figura piana geometrična figura
figura solida geometrijsko telo
3. podoba, lik; osebnost:
dipingere una figura al naturale naslikati podobo v naravni velikosti
la figura di Otello lik Otela
una figura di primo piano della Rivoluzione francese ena osrednjih osebnosti francoske revolucije
figura retorica retorična figura
4. figura (pri kartah, šahu)
5. figura, lik (pri plesu, športu) - filare1
A) v. tr. (pres. filo)
1. presti:
filare grosso pren. na veliko zapravljati
al tempo che Berta filava v starih dobrih časih
2. pren. puščati, da curlja; curljati:
la botte fila il vino iz soda curlja vino
filare un suono glasba podaljšati glas
3.
filarsela, filarsela all'inglese popihati jo po francosko
B) v. intr.
1. curljati:
l'olio fila olje curlja
la candela fila sveča se kadi
filare di paura pren. na smrt se bati
2. pren. teči:
discorso che fila tekoče, jasne besede
3. presti (mačka)
4. pren. teči, drveti:
la macchina fila ch'è una bellezza avto teče, da je veselje
5. naglo oditi, pobegniti:
fila!, filate ! poberi se!, poberite se!
filare diritto pren. opravljati svojo dolžnost
far filare qcn. pren. držati koga na vajetih
6. šalj. ljubimkati - finire
A) v. tr. (pres. finisco)
1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok
2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami
3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje
4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila
5. poravnati:
finire una lite poravnati spor
6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga
7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!
B) v. intr.
1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom
2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik
3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi
4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?
5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti
C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu - fiume
A) m
1. reka:
la sorgente, il corso, la foce di un fiume rečni izvir, tok, rečno ustje
il letto di un fiume rečno korito, struga
fiume navigabile plovna reka
fiume tributario pritok
fiume in piena narasla reka
2. pren. potok:
fiume di lacrime, di sangue potok solza, krvi
versare fiumi di lacrime pretakati solze v potokih
versare fiumi d'inchiostro preliti dosti črnila
B) agg. invar. izredno obsežen, neskončno dolg, brez konca in kraja:
romanzo fiume roman reka
seduta fiume neskončno dolga seja
PREGOVORI: tutti i fiumi vanno al mare preg. vse poti vodijo v Rim - fiuto m
1. vohanje; njuhanje:
tabacco da fiuto njuhanec
al primo fiuto takoj
2. voh:
il cane da caccia ha un ottimo fiuto lovski pes ima odličen voh
3. pren. nos, občutek:
ha un ottimo fiuto nel trattare gli affari res ima nos za sklepanje poslov
conoscere al fiuto prepoznati na prvi pogled - fornire v. tr. (pres. fornisco)
1. dati, nuditi:
fornire qcn. di qcs. oskrbeti koga s čim
fornire qcs. a qcn. komu kaj priskrbeti
2. proizvesti, proizvajati:
questo motore fornisce energia elettrica ta motor proizvaja električno energijo
3. prodati, dobaviti:
fornire la merce al cliente dobaviti blago stranki - forno m
1. peč; pečica:
levare il dolce dal forno vzeti pecivo iz pečice
pollo al forno pečen piščanec
avere una lingua che spazzerebbe un forno biti hud opravljivec, imeti dolg jezik
2. tehn. peč:
forno fusorio talilna peč
alto forno visoka peč, plavž
forno crematorio krematorij
3. pl. med. termoterapija:
fare i forni biti na termoterapiji
4. pren. peč:
d'estate la città è un forno v mestu je poleti kot v peči
5. pren. šalj. žrelo, široko odprta usta:
chiudi quel forno! zapri vendar to žrelo!
6. gled. žarg. prazna dvorana:
fare forno igrati pred prazno dvorano - frappé
A) agg. invar. kulin. žvrkljan, stepen, frappé:
latte frappé mlečni frappé
B) m invar. kulin. frappé:
un frappé al cioccolato čokoladni frappé - freccia f (pl. -ce)
1. puščica, strelica:
incoccare, scagliare la freccia nastaviti puščico na lok, izstreliti puščico
avere molte frecce al proprio arco pren. imeti več želez v ognju
correre come una freccia pren. teči hitro kot strelica
Freccia del Sud, Freccia Azzurra Južna strelica, Modra strelica (ekspresni vlaki)
2. pren. zloben, zbadljiv namig, puščica, zbadljivka
3.
freccia di direzione avto nekoč smernik
freccia del campanile konica zvonika
a freccia puščičast
ala a freccia aero puščičasto krilo - fresco
A) agg. (m pl. -chi)
1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen
2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva
3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh
4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete
B) m
1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga
2. tekstil fresko (tkanina)
C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da... - fronte
A) f
1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza
2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!
3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!
4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim
5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika
B) m
1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam
2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta
3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta - fuōco
A) m (pl. -chi)
1. ogenj:
accendere il fuoco zakuriti
soffocare il fuoco ugasniti ogenj
cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
fuoco vivo močen ogenj
mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
legna da fuoco drva za kurjavo
prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
fuoco di artificio, artificiale ognjemet
a fuoco toplo:
lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
farsi, diventare di fuoco močno zardeti
scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
fuoco eterno pren. večni ogenj
2. požar:
vigili del fuoco gasilci
al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem
3. grmada:
gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado
4. ogenj, strel, streljanje:
un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
fuoco incrociato navzkrižni ogenj
cessare il fuoco ustaviti ogenj
riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
arma da fuoco strelno orožje
bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
fare fuoco ustreliti, streljati
battesimo del fuoco ognjeni krst
andare al fuoco iti v boj
5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
un uomo tutto fuoco ognjevit človek
stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
far fuoco navdušiti, razvneti
avere il fuoco addosso biti poln ognja
6. fiz. gorišče, fokus:
mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)
B) inter.
fuoco! ogenj! - gallo1
A) m
1. zool. petelin (Gallus gallus):
gallo cedrone ruševec (Tetrao urogallus)
2.
al canto del gallo ob svitu, ko zapoje petelin
fare il gallo pren. peteliniti se, šopiriti se
essere il gallo della checca biti ljubljenec žensk
è più bugiardo d'un gallo laže, kot pes teče
B) agg. invar.
peso gallo šport bantam kategorija (boks) - galoppata f
1. galopiranje, dirjanje; dir
2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku
3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo - gatta f
1. mačka
2.
gatta ci cova! pren. v tem grmu tiči zajec
una gatta a pelare pren. trd oreh, težak, nehvaležen posel
comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
gatta cieca igre slepe miši
PREGOVORI: quando non c'è la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. toliko časa hodi vrč po vodo, dokler se ne razbije - gettare
A) v. tr. (pres. gētto)
1. vreči, metati:
gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
gettare le armi odvreči orožje, predati se
gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
gettare i dadi kockati (tudi pren.);
gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
gettare il denaro pren. razmetavati denar
gettare all'aria una stanza razmetati sobo
gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
gettare via vreči proč
la fontana getta vodnjak brizga vodo
il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
gettare grida, urli pren. kričati, vpiti
2. položiti, zgraditi, postaviti:
gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
gettare un ponte zgraditi most
3. uliti (kip)
4. prinesti, prinašati, navreči:
le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde
B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)
1. vreči se, pognati se, planiti:
gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu
2. izlivati se:
il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje - ghirlanda f venec (tudi pren.):
tessere, intrecciare una ghirlanda splesti venec
fare ghirlanda di ogni fiore pren. metati vse v en koš
una ghirlanda di villette attorno al lago venec vil okrog jezera
una ghirlanda di sonetti lit. sonetni venec - giocare, giuocare
A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)
1. igrati, igrati se:
giocare a palla žogati se
giocare a bocce balinati
giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
giocare alle carte kartati
giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
giocare con le parole pren. igrati se z besedami
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo
2. igrati (na), staviti:
giocare al totocalcio igrati športno napoved
giocare forte visoko staviti
3. šport igrati:
giocare a tennis igrati tenis
giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
giocare alla destra igrati na desnem krilu
4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi
5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča
B) v. tr.
1. igrati (s čim, na kaj):
giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
giocare tutte le carte igrati na vse karte
giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti
2. staviti (pri igri):
giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
ci giocherei la camicia pren. glavo stavim
3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino
4. premikati:
giocare il ginocchio premikati koleno
5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo