Franja

zanna f

1. okel, čekan (slona, merjasca)

2. zob (pri mesojedih živalih); strupnik

3. ekst. šalj. (človeški) zob, čekan:
affondare le zanne lakomno zgrabiti z zobmi
levare le zanne a qcn. pren. komu izbiti strupnike, narediti ga neškodljivega
mostrare le zanne a qcn. komu pokazati zobe

4. (dentaruolo) obroček za grizenje

5. obrt knjigoveško, zlatarsko gladilce (iz kosti)

zappa f

1. motika, rovnica:
zappa a due denti, a due rebbi (bidente) dvozoba rovnica
zappa a tre denti, a tre rebbi (tridente) trizoba rovnica
zappa meccanica (zappatrice) agr. okopalnik
darsi la zappa sui piedi škodovati samemu sebi, pljuvati v lastno skledo

2. rib. severnoital. mreža za piškurje

zēro

A) agg.

1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč

B) m

1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

5. (znak) nič, ničla

6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači

zēta f, m (pl. le zete; le, gli zeta) (črka) z:
dall'a alla zeta pren. od a do ž, od začetka do konca
gambe a zeta krive noge

zigzag, zig zag m invar.

1. cikcak

2. ekst. cikcakanje:
a zigzag cikcakasto

zōnzo
a zonzo na potep, sem in tja:
andare a zonzo pohajkovati, postopati

zōppo

A) agg.

1. šepav, kruljav:
a zoppo galletto pog. poskakujoč na eni nogi
andare a piè zoppo poskakovati na eni nogi; pren. iti, napredovati počasi

2. ekst. majav

3. pren. šepav, šepast:
rima zoppa šepava rima
somma zoppa napačen seštevek; seštevek, ki se ne ujema

B) m (f -pa) šepavec, šepavka
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. po slabi družbi rada glava boli

zuccata f

1. šalj. udarec z glavo:
battere una zuccata contro il muro udariti z glavo ob zid
fare a zuccate col muro pren. trmasto vztrajati
prendere una zuccata pog. biti prevaran, dobiti jo po buči

2. kulin. kandirana buča (sicilijanska specialiteta)

zucchero m

1. kem. sladkor:
zucchero di frutta (fruttosio) sadni sladkor, fruktoza
zucchero invertito invertni sladkor
zucchero di latte (lattosio) mlečni sladkor, laktoza
zucchero di legno (xilosio) lesni sladkor, ksiloza
zucchero di malto (maltosio) sladni sladkor, maltoza
zucchero d'uva (glucosio) grozdni sladkor, glukoza
caduta degli zuccheri med. hipoglikemija
avere gli zuccheri nelle orine pog. bolehati za sladkorno, za sladkorno boleznijo

2. kulin. sladkor:
zucchero di barbabietola, di canna trsni sladkor, sladkor iz sladkorne pese
zucchero bruciato, caramellato praženi sladkor
zucchero filato lasasti sladkor
zucchero greggio neprečiščeni sladkor
zucchero vanigliato vaniljin sladkor
zucchero velo, a velo pog. sipa, kristalni sladkor
carta da zucchero ekst. temnomodra barva

3. ekst. sladka jed, sladka pijača:
dolce come lo zucchero zelo sladek, presladek
avere il cuore nello zucchero pren. biti presrečen

4. pren. dobričina, dobrosrčna oseba, prijazen človek; slabš. narejeno, lažno prijazna oseba

zufolare

A) v. intr. (pres. zufolo) igrati na piščal; piskati

B) v. tr. požvižgavati; pren.
zufolare qcs. a qcn. komu kaj prišepniti, nesti na nos, na ušesa; ekst. podtakniti, podtikati