v, V f, m (črka) v:
V maiuscola, v minuscolo veliki V, mali v
v come Venezia ptt v kot Velenje (pri črkovanju)
antenna a V V antena
scollatura a V V izrez
valle a V geogr. rečna dolina
Zadetki iskanja
- vaglio m (pl. -gli)
1. rešeto:
vaglio a mano, meccanico ročno, strojno rešeto
vaglio per la ghiaia, per il grano rešeto za gramoz, za žito:
gettare l'acqua nel vaglio pren. nositi vodo v morje, početi kaj jalovega
passare al vaglio rešetati (tudi pren.)
2. pren. rešetanje, natančen pregled:
fare un vaglio skrbno izbrati
passare, sottoporre al vaglio qcs. kaj natančno prerešetati, pretresti - valanga
A) f
1. (snežni) plaz
2. pren. plaz:
a valanga silovito
uscire a valanga šport vreči se pod noge (napadalcu)
B) agg. invar. elektr.
effetto valanga plazni učinek - valere*
A) v. intr. (pres. valgo)
1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede
2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se
3. veljati, šteti
4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo
5. ekst. biti res; biti prav
6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati
7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma
B) v. intr., v. tr.
1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje
2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti
3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi
4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec
C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti
Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena - valle f
1. geogr. dolina:
valle fluviale, glaciale rečna, ledeniška dolina
a valle navzdol, spodaj; pren. na koncu
a valle di v spodnjem delu, v spodnjem toku
per monti e valli pren. po hribih in dolinah, vsepovsod
2.
giglio delle valli bot. (mughetto) šmarnica (Convallaria majalis)
3. pren. knjižno zemlja; tuzemsko življenje:
valle di lacrime solzna dolina
4. geogr. močvirje, barje:
le valli di Comacchio barje Comacchio - valutare v. tr. (pres. valuto)
1. oceniti, ocenjevati; določiti, določati ceno:
valutare i danni oceniti škodo
2. pren. ceniti
3. oceniti, ocenjevati; izračunati, kalkulirati
4. približno oceniti, ocenjevati:
valutare a occhio e croce pren. grobo oceniti
5. pren. pretehtati
6. šol. oceniti, ocenjevati - valvola f
1. tehn. ventil, zaklopka; zasun:
valvola di aspirazione, di scarico sesalni, izpušni ventil
valvola a disco, a fungo, a saracinesca, a stelo pladnjasti, gobasti, loputni, stoječi ventil
valvola di sicurezza varnostni ventil
2. ekst. pren. ventil
3. elektr. elektronka; cev:
apparecchio a cinque valvole aparat s petimi elektronkami
valvola elettronica, termoionica elektronska, katodna cev
4. elektr. varovalka:
è saltata una valvola pregorela je varovalka
5. anat. zaklopka:
valvola cardiaca, mitrale srčna, mitralna zaklopka - vantaggio m (pl. -gi)
1. prednost
2. korist, ugodnost:
a vantaggio v korist
a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
tornare a vantaggio biti v korist
3. šport prednost:
portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom) - vanvera f avv.
a vanvera tjavdan, nepremišljeno - vapore
A) m
1. kem., fiz. hlap, para:
vapore acqueo vodna para
vapori di iodio, di mercurio jodovi, živosrebrni hlapi
2. vodna para:
a tutto vapore pren. na vso moč, z vso paro
bagno a vapore parna kopel
caldaia a vapore parni kotel
locomotiva a vapore parna lokomotiva
3. navt. parnik
4.
vapori pl. meglica; hlapi:
i vapori del vino vinski hlapi
B) agg. invar. fiz.
cavallo vapore konjska moč - vaso m
1. vaza; vrč:
vasi etruschi, greci etruščanske, grške vaze
vaso di porcellana, di rame porcelanska, bakrena vaza
a vaso vrčast
vaso di coccio pren. slabič, strahopetnež, nebogljenec
vaso da fiori cvetlična vaza
vaso da notte nočna posoda
vaso di Pandora pren. Pandorina škatlica
portar vasi a Samo pren. vodo nositi v morje
2. kozarec; posoda:
vaso per marmellata, per sottaceti kozarec za marmelado, za v kisu vloženo zelenjavo
vaso di Dewar fiz. Dewarjeva posoda
3. straniščna školjka
4. anat. žila:
vasi sanguigni žile
vasi linfatici limfni vodi
5. bot. žila:
vaso aperto traheja
vaso chiuso traheida
6. relig.
vaso d'elezione izbrana duša
7. navt. ogredje (za ladjo v gradnji)
8. fiz. posoda:
vasi comunicanti vezne posode - vedere*
A) v. tr. (pres. vedo)
1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se
2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej
3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo
4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti
5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist
6. opaziti, opažati
7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno
8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem
9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči
10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim
B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)
1. videti, gledati se
2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam
3. pren. videti se, prepoznati se
C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)
Č) m
1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč
2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče
3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati
4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem) - veduto agg. viden:
a ragion veduta po temeljiti presoji - veglia f
1. bedenje:
fare la veglia a un malato, a un morto bedeti pri bolniku, mrtvecu
veglia funebre bedenje pri mrtvecu
2. budnost, nočno delo:
stato di veglia budnost
3. domača zabava:
veglia danzante ples - vela f
1. navt. jadro:
vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
barca, nave a vela jadrnica
sport della vela jadralstvo (vodni šport)
volo a vela jadranje (jadralno letenje)
alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)
2. ekst. jadro; jadrnica
3. šport jadralstvo (vodni šport)
4. arhit. kapa (oboka):
campanile a vela zvonik na preslico - velo m
1. tančica, pajčolan:
velo bianco bela tančica
velo da lutto žalna tančica, flor
velo nero žalni trak
velo nuziale, da sposa nevestin pajčolan
2. relig.
deporre, lasciare il velo stopiti iz reda
prendere il velo postati redovnica
3. pren. tenek sloj; sled; pridih; koprena:
un velo di cipria tenek sloj pudra
un velo di lacrime koprena solz
un velo di nebbia meglica
zucchero a velo kulin. sipa
4. pren. koprena; pregrinjalo:
gli cadde il velo dagli occhi razblinile so se mu utvare
dire qcs. a qcn. senza veli naliti komu čistega vina
far velo skrivati, zakrivati
stendere su qcs. un velo pietoso kaj iz uvidevnosti zamolčati
5. knjižno (varljiv) videz
6. bot. kožica
7. anat.
velo palatino mehko nebo
velo virginale pog. himen, deviška kožica
8. šport blokada (pri košarki, odbojki) - velocità f
1. hitrost, brzina:
a grande velocità zelo hitro
a grande, a piccola velocità železn. brzovozen, vozen
a tutta velocità z vso brzino; na vso moč
corse di velocità šport sprinterski teki
gara di velocità su pista šport hitrostna dirka (na dirkališču, v kolesarstvu)
velocità di crociera tehn. potovalna hitrost
prendere velocità pospešiti, pospeševati
2. fiz. hitrost, brzina:
velocità della luce, del suono svetlobna, zvočna hitrost
velocità angolare kotna hitrost
velocità commerciale ekonomična hitrost
velocità iniziale začetna hitrost
velocità di marcia potovalna hitrost
velocità media povprečna hitrost
velocità periferica obodna hitrost
velocità supersonica nadzvočna hitrost
3. avto hitrost, prestava:
ingranare la prima velocità dati v prvo hitrost - vendere
A) v. tr. (pres. vendo)
1. prodati, prodajati:
vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav
2. ekst. prodati, dati naprodaj:
vendere all'asta prodati na dražbi
saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja
3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
vendere all'ingrosso trgovati na debelo
vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke
4. slabš. prodati:
venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
vendere la patria izdati domovino
5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)
6. pren.
vendere per buono kaj lažno prikazovati
vendere ciance, frottole prazne klatiti
vendere fumo bahati se, širokoustiti se
vendere parole na veliko obljubljati
questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel
B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)
1. prodajati se; prostituirati se
2. izdajati se za - vendita f
1. prodaja:
vendita all'asta dražba
vendita per corrispondenza prodaja po pošti
vendita al dettaglio, al minuto prodaja na drobno
vendita all'ingrosso prodaja na debelo
vendita porta a porta akviziterska prodaja, prodaja na dom
vendita fallimentare stečajna prodaja
2. ekst. razprodaja:
vendita di fine stagione sezonska razprodaja
3. ekst. slabš. trgovanje:
la stampa ha denunciato la vendita del posto di direttore tisk je obsodil trgovanje z mestom direktorja
4. šport transfer (igralca v profesionalnem nogometu)
5. trgovina, prodajalna
6. hist. shajališče karbonarjev - venire*
A) v. tr. (pres. vēngo)
1. priti, prihajati:
venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
venire accanto, vicino približati se
venire di corsa priteči
venire dentro vstopiti
venire fuori iziti, biti objavljen
venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)
2. priti, prispeti:
venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
venire in fama zasloveti
venire ai ferri corti skočiti si v lase
venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
venire a morte umreti
venire a noia zdolgočasiti
venire in odio zasovražiti
venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
venire al sangue krvavo se spopasti
venire a sapere zvedeti kaj
3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
venire dal niente ekst. začeti iz niča
4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
venire al mondo roditi se
venire su rasti, razvijati se
5. iziti se; biti; stati:
venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
quanto viene? koliko stane?
6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
a venire prihodnji, bodoči
di là da venire daljni
appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec
7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)
8. pripadati, pritikati
9.
venire giù pasti, padati
venire meno omedleti; odpovedati
10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo
11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
viene lodata da tutti vsi jo hvalijo
B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi
C) m
andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja