Franja

Zadetki iskanja

  • grattare

    A) v. tr. (pres. gratto)

    1. praskati, čohati:
    grattarsi la testa praskati se po glavi
    grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
    grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
    grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
    grattare gli orecchi a qcn. laskati komu

    2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
    grattare il formaggio strgati sir
    grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu

    3. pren. pog. ukrasti, suniti:
    si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico

    B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami
  • gravare

    A) v. tr. (pres. gravo) obremeniti, naložiti (tudi pren.):
    gravare gli alunni di compiti naložiti učencem naloge
    gravare i cittadini di tasse državljanom naložiti davščine
    gravare la mano su qcn. koga prestrogo kaznovati

    B) v. intr. pritiskati:
    l'arco grava sui pilastri lok pritiska na stebre; vsa teža loka je na stebrih
    tutte le spese gravano su di me vsi izdatki so na mojih plečih
  • grondare

    A) v. intr. (pres. grondo) kapljati, cureti; ekst. liti:
    il sudore gli grondava dalla fronte pot mu je lil s čela

    B) v. tr. teči, liti:
    la ferita gronda sangue iz rane teče kri
    mani che grondano sangue pren. krvave roke; roke, ki so se umazale s krvjo
  • guasto

    A) agg.

    1. pokvarjen, poškodovan:
    orologio guasto pokvarjena ura
    pere guaste gnile hruške
    dente guasto gnil zob

    2. pren. pokvarjen, izprijen:
    cervello guasto izprijeni možgani
    avere il sangue guasto con qcn. pren. biti jezen na koga

    B) m

    1. okvara, kvar:
    mancò la luce per un guasto all'impianto elettrico zaradi okvare na električni napeljavi ni bilo luči

    2. pren. gniloba, izprijenost, pregreha:
    in questa società c'è del guasto v tej družbi je nekaj gnilega

    3. pren. nesoglasja, razprtije, trenja:
    c'è del guasto tra noi med nami so razprtije
  • gusto m

    1. okus

    2. okus; užitek:
    un cibo privo di gusto jed brez okusa
    fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
    mangiare di gusto jesti z užitkom
    è di mio gusto po mojem okusu je

    3. veselje, zadovoljstvo:
    ridere di gusto veselo se smejati
    ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
    ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
    avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
    prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati

    4. okus, nagnjenje:
    sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
    sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
    PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    5. okus; čut, občutek:
    formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
    avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
    di buon gusto dobrega okusa
    di cattivo gusto slabega okusa, cenen
    scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom
  • illividire

    A) v. tr. (pres. illividisco) pomodriti, narediti sinje:
    il freddo gli illividisce le mani od mraza so mu roke pomodrele

    B) ➞ illividire, illividirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ illividisco) pomodreti, posinjeti
  • imbottigliare

    A) v. tr. (pres. imbottiglio)

    1. stekleničiti, ustekleničevati

    2. zapreti, zapirati; blokirati; zagozditi:
    i veicoli erano imbottigliati all'uscita dall'autostrada vozila so se zagozdila ob izhodu z avtoceste

    B) ➞ imbottigliarsi v. rifl. (pres. mi imbottiglio) zagozditi se (vozila)
  • imbucare

    A) v. tr. (pres. imbuco)

    1. (impostare) dati v poštni nabiralnik:
    imbucare una lettera oddati pismo v nabiralnik

    2. vtakniti, vtikati:
    non so dove ho imbucato le chiavi ne vem, kam sem vtaknil ključe

    B) ➞ imbucarsi v. rifl. (pres. mi imbuco) vtakniti, vtikati se; ekst. skrivati se
  • impiegare

    A) v. tr. (pres. impiēgo)

    1. rabiti, uporabljati; vložiti, vlagati, investirati:
    per arrivare in ufficio impiego mezz'ora da pridem v pisarno, porabim pol ure
    impiegare il tempo libero izrabljati prosti čas

    2. trošiti:
    impiegare il denaro in cose inutili trošiti denar za nepotrebne stvari

    3. najeti, najemati; zaposliti, zaposlovati:
    l'hanno impiegato alla posta zaposlili so ga na pošti

    B) ➞ impiegarsi v. rifl. (pres. mi impiēgo) zaposliti se
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • inagibile agg. pisarn. neuporaben (tudi ekst.):
    in seguito ai danni arrecati dai teppisti, l'impianto è inagibile zaradi škode, ki so jo povzročili huligani, je objekt neuporaben
  • incoraggiante agg. ohrabrujoč, vzpodbuden:
    le previsioni per l'economia nazionale sono incoraggianti gospodarska predvidevanja so vzpodbudna, vlivajo upanje
  • incursione f

    1. vpad; vdor; napad; šport napad:
    incursione aerea letalski napad
    i ladri hano fatto un'incursione nella banca tatovi so vdrli v banko

    2. pren. pog. nenaden obisk, naval
  • indegno agg.

    1. nevreden:
    pravo indegno a succedere razdedinjen, nevreden dedovanja

    2. izprijen; zavržen:
    essere indegno della stima degli altri ne zaslužiti spoštovanja drugih
    individuo indegno izprijenec

    3. sramoten, graje vreden:
    parole indegne di te besede, ki so ti pod častjo
  • individuare

    A) v. tr. (pres. individuo)

    1. zadevati (značilnosti)

    2. ugotoviti, ugotavljati; določiti, določevati; odkriti:
    le sonde hanno individuato la posizione della carcassa sonde so ugotovile položaj ladijske razbitine

    B) ➞ individuarsi v. rifl. (pres. mi individuo) izoblikovati se
  • infrangere*

    A) v. tr. (pres. infrango)

    1. (frantumare) drobiti, lomiti (tudi pren.)

    2. (violare) prelomiti; prekiniti:
    infrangere un accordo prelomiti sporazum

    B) ➞ infrangersi v. rifl. (pres. mi infrango):
    infrangersi contro, su lomiti se (ob) (tudi pren.):
    le sue aspettative si infransero contro ostacoli insuperabili njegova pričakovanja so zadela ob nepremagljive ovire
  • ingigantire

    A) v. tr. (pres. ingigantisco) izredno povečati

    B) ➞ ingigantire, ingigantirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingigantisco) izredno se povečati, porasti (tudi pren.):
    il debito estero si è ormai ingigantito tuji dolgovi so porasli čez vsako mero
  • ingrossare

    A) v. tr. (pres. ingrōsso)

    1. debeliti; povečati

    2. napeti, napenjati:
    le torrenziali piogge hanno ingrossato i fiumi ob hudih nalivih so reke narasle

    B) ➞ ingrossare, ingrossarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingrōsso) povečati; narasti, naraščati
  • iniettare

    A) v. tr. (pres. iniētto)

    1. med. vbrizgniti, vbrizgati; dati injekcijo; injicirati

    2. tehn. vbrizgniti, vbrizgati

    B) ➞ iniettarsi v. rifl. (pres. mi iniētto) podpluti, prepojiti se s krvjo:
    gli occhi gli si iniettarono di sangue oči so mu postale podplute
  • inondare v. tr. (pres. inondo)

    1. poplaviti, poplavljati; preplaviti, preplavljati (tudi pren.):
    il fiume ha straripato inondando la campagna reka je prestopila bregove in preplavila polje
    inondare un paese coi propri prodotti preplaviti deželo s svojimi proizvodi

    2. pren. teči v potokih, liti:
    lacrime amare gli inondavano il viso grenke solze so mu zalile obraz