Franja

Zadetki iskanja



  • A) pron. sebe, se:
    a sé posebej
    da sé sam (brez tuje pomoči)
    fare da sé narediti sam
    va da sé jasno je
    dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
    di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
    essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
    essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
    essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
    rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
    tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati

    B) m notranjost
  • servigio m (pl. -gi) knjižno dejanje, delovanje v prid, za blagor; usluga; zasluga:
    servigi resi alla patria dejanja za blagor domovine
    rendere un servigio a qcn. narediti komu uslugo
  • sistēma m (pl. -mi)

    1. astr. sistem:
    sistema solare sončni sistem

    2. anat., bot. sistem, sestav, aparat:
    sistema nervoso živčni sistem, živčevje
    sistema respiratorio dihalni sistem, dihala
    sistema fogliare listje

    3. tehn. sistem, sestav (strojev, naprav):
    sistema di pulegge sistem jermenic
    sistema di ingranaggi sistem zobatih koles

    4. geol., geogr. sistem:
    sistema cretacico kredni sistem
    sistema fluviale, idrografico vodovje
    sistema montuoso, orografico gorovje

    5. ekon. sistem:
    sistema bancario bančni sistem
    sistema monetario denarni sistem

    6.
    sistema di misura merski sistem
    sistema metrico decimale decimalni merski sistem
    sistema CGS fiz. CGS sistem

    7. inform. sistem:
    sistema operativo operacijski sistem
    analisi dei sistemi sistemska analiza
    sistema per l'elaborazione dei dati sistem za obdelavo podatkov
    sistema a schede perforate per l'elaborazione dei dati sistem obdelave podatkov na luknjane kartice

    8. kem.
    sistema periodico degli elementi periodični sistem elementov

    9. polit.
    sistema costituzionale ustavni sistem
    sistema elettorale volilni sistem
    contestare il sistema ekst. zavračati sistem, oporekati sistemu

    10. pren. red, način, pravilo, navada:
    sistema di vita življenjske navade
    avere il sistema di fare qcs. imeti navado kaj narediti
    questo non è il sistema di lavorare tako se ne dela
  • solo

    A) agg.

    1. sam:
    essere, starsene solo biti sam

    2.
    da solo sam (brez tuje pomoči)
    fare qcs. da solo, tutto da solo narediti kaj sam

    3.
    soli sama (v dvoje)
    cenammo soli večerjala sva sama

    4. samo:
    uno solo samo eden
    due soli samo dva

    5.
    un, uno solo en sam, samo eden, le eden:
    c'è un solo Dio Bog je samo eden
    la verità è una sola resnica je samo ena
    non uno solo niti eden

    6.
    soli pl. samo, izključno:
    giornale per soli uomini časopis samo za moške

    7. sam (brez dodatkov):
    non si vive di solo pane človek ne živi samo od kruha

    8.
    a una sola voce v en sam glas, enoglasno

    9. glasba solo:
    suite per violino solo suita za solo violino

    B) avv. samo, le

    C) cong.

    1. samo, vendar

    2.
    solo che če le:
    darai l'esame, solo che tu lo voglia izpit boš položil, če le hočeš

    Č) m glasba solo, solist
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del
  • spōrco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. umazan (tudi ekst.):
    avere la coscienza sporca pren. imeti slabo vest
    avere la fedina penale sporca pren. biti že kaznovan
    avere la lingua sporca med. imeti obložen jezik

    2. pren. umazan, svinjski; prostaški, opolzek:
    denaro sporco umazan denar
    barzellette sporche opolzki dovtipi
    farla sporca pog. narediti svinjarijo
    fare una politica sporca voditi umazano politiko

    B) m (le sing.) umazanija, svinjarija
  • stato1 m

    1. stanje:
    verbi di stato e verbi di moto glagoli stanja in glagoli gibanja

    2. stanje:
    essere in buono, cattivo, ottimo, pessimo stato biti v dobrem, slabem, odličnem, zelo slabem stanju
    essere in uno stato lacrimevole, pietoso biti v obupnem stanju
    essere in stato di fare qcs. biti sposoben kaj narediti

    3. stanje, stopnja:
    stato di civiltà civiliziranost, omikanost
    vivere in stato d'indigenza živeti v pomanjkanju
    vivere allo stato selvaggio živeti na stopnji divjaštva

    4. stan (gospodarski, družbeni) položaj:
    essere di basso, umile stato biti nizkega stanu
    farsi uno stato izboljšati svoj položaj, uspeti

    5. stan (v odnosu do družine, skupnosti):
    stato civile osebni podatki, zakonski stan; ekst. matični urad
    stato di famiglia rodbinski stan; ekst. potrdilo o skupnem gospodinjstvu
    stato celibe, nubile neporočen, neomožen
    stato libero samski
    stato coniugale, vedovile zakonski, vdovski stan

    6. stanje, položaj:
    stato d'assedio obsedno stanje
    stato di emergenza izredno stanje
    stato di guerra vojno stanje
    essere in stato di accusa, di arresto biti obtožen, priprt

    7. (zdravstveno) stanje:
    stato d'animo razpoloženje
    stato di grazia relig. stanje božje milosti
    essere in stato di grazia pren. blaženo se počutiti, biti navdahnjen, biti v ustvarjalnem zanosu
    essere in buono, cattivo stato di salute biti dobrega, slabega zdravja
    essere in stato di agitazione, di depressione, di euforia biti vznemirjen, potrt, evforičen
    essere in stato di debolezza, di ubriachezza biti slaboten, pijan
    essere in stato di gravidanza, in stato interessante biti noseča

    8. stan, razred, sloj:
    il terzo stato meščanstvo, buržoazija
    il quarto stato delavstvo, proletariat
    Stati generali državni stanovi

    9. pravo
    stato civile osebni stan; državljanstvo
    ufficio dello stato civile matični urad
    stato di insolvenza insolvenca, nezmožnost plačevanja
    stato di necessità sila

    10. kem. stanje:
    stati di aggregazione agregatna stanja
    stato solido, liquido, gassoso trdno, tekoče, plinsko stanje
    stato colloidale koloidno stanje
    stato critico kritično stanje

    11. admin.
    stato di famiglia potrdilo o skupnem gospodinjstvu
    stato patrimoniale premoženjsko stanje
    stato attivo, passivo aktiva, pasiva

    12. voj.
    Stato Maggiore glavni stan, glavni štab
    bombardare lo Stato Maggiore publ. kritizirati vodstvo, vrh (organizacije, stranke)
  • stōmaco m (pl. -chi, -ci)

    1. anat. želodec:
    stomaco debole, delicato slaboten, občutljiv želodec
    stomaco forte močen želodec
    avere uno stomaco di ferro, di struzzo imeti nojev želodec
    avere qcs., qcn. sullo stomaco imeti kaj, koga v želodcu; česa, koga ne prebaviti
    dare di stomaco bruhati
    fare stomaco, rivoltare lo stomaco obračati želodec; pren. zagnusiti, priskutiti
    fare qcs. contro stomaco narediti kaj brez volje
    riempire, riempirsi lo stomaco pog. polniti želodec, jesti

    2. pren. pog. pogum, korajža:
    a sopportare certa gente ci vuole un bello stomaco če hočeš prenesti nekatere ljudi, potrebuješ precej korajže
    aver lo stomaco di fare qcs. drzniti si kaj narediti
  • strappo m

    1. trganje, paranje

    2. raztrgano mesto, luknja:
    strappo muscolare med. nateg mišice
    rammendare gli strappi pokrpati luknje

    3. pren. izjema; prekinitev:
    a strappi s prekinitvami, s presledki
    dare uno strappo nenadoma prekiniti zvezo
    fare uno strappo alla regola narediti izjemo v pravilu

    4. pren. pog. vožnja (z avtoštopom):
    chiedere uno strappo štopati

    5. šport poteg (kolesarja na vzponu, da bi pobegnil zasledovalcem); poteg (pri dviganju uteži)

    6. umet. snetje freske (za prenos na drugo podlago)
  • studio m (pl. -di)

    1. učenje; študij, študiranje:
    borsa di studio štipendija
    lo studio delle lingue učenje jezikov
    uomo di studio učenjak

    2. študij (predmet preučevanja):
    studi letterari, scientifici študij literature, znanosti

    3.
    studi pl. študij, visokošolsko šolanje:
    cominciare, finire, interrompere gli studi začeti, končati, prekiniti šolanje
    fare i propri studi šolati se

    4.
    studi pl. šolstvo, šolska organizacija:
    provveditorato agli studi (pokrajinski) zavod za šolstvo
    provveditore agli studi predstojnik (pokrajinskega) zavoda za šolstvo

    5. raziskava; študija, monografija:
    un pregevole studio sul Tartini izvrstna monografija o Tartiniju

    6. glasba etuda

    7. načrt, projekt; priprava:
    essere allo studio preučevati se:
    il progetto per l'acquedotto è allo studio projekt vodovoda še preučujejo

    8. umet. študija

    9. knjižno skrb, prizadevnost:
    a sommo studio namerno, zanalašč
    fare qcs. con ogni studio narediti kaj zelo skrbno

    10. delovna soba, oprema (delovne sobe); pisarna; ambulanta:
    studio fotografico fotografski atelje
    studio di pittore slikarski atelje

    11. film filmski studio

    12. hist. univerza, vseučilišče
  • tenuto agg. (obbligato) obvezan, zavezan:
    essere tenuto a ( + infinitiv) čutiti se dolžnega, morati
    essere tenuto a fare qcs., a rispondere biti dolžan kaj narediti, biti dolžan odgovoriti
  • tubo m

    1. cev:
    tubo d'acciaio, di cemento armato, di ghisa, di gomma, di vetro jeklena, železobetonska, litoželezna, gumena, steklena cev
    tubo flessibile, rigido gibka, trdna cev
    tubo saldato, senza saldatura zvarjena, celovita cev
    tubo per condutture dell'acqua, del gas cev za vodovodno, plinsko napeljavo
    tubo gas prirobnica
    tubo lanciamine voj. torpedna cev
    tubo di scarico odtočna cev
    tubo di scappamento avto izpušna cev

    2. fiz., elektr., hidravl.
    tubo di Coolidge, Roentgen fiz. rentgenska cev
    tubo elettronico elektr. elektronka
    tubo fluorescente opt. fluorescenčna cev
    tubo indicatore elektr. številčna cev
    tubo oscillografico elektr. oscilografska elektronka
    tubo piezometrico hidravl. piezometrična cev
    tubo di Pitot hidravl. Pitotova cev
    tubo raggi catodici elektr. Braunova elektronka
    tubo termoelettronico elektr. elektronka s termokatodo
    tubo di Venturi hidravl. Venturijeva cev

    3. anat., zool.
    tubo alimentare, digerente prebavna cev, prebavni trakt
    tubo midollare, neurale mozgovni, živčni trakt

    4. bot. žila

    5. pren. pog. prav nič; figa (podkrepi izraz v nikalnih stavkih):
    non capire, non dire, non fare, non importare, non sapere, non valere un tubo ne razumeti, ne reči, ne narediti nič, ne pomeniti nič (pomeniti eno figo), ne vedeti, ne veljati nič (veljati eno figo)
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • vērso3 m

    1. lit. verz, stih:
    versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
    versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

    2.
    versi pl. lit. pesem, pesniški spis

    3. relig. vrstica (iz svete knjige)

    4. ptičji glas; ekst. živalski glas

    5. klic; krik

    6. govorjenje; hoja:
    fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
    rifare il verso a qcn. posnemati koga

    7. usmeritev (dlak, vlaken)

    8. fiz. smer (vektorjev)

    9. smer:
    cose senza verso stvari brez repa in glave
    per ogni verso od vsepovsod
    andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
    cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
    capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
    pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
    prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
    prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
    rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

    10. pren. način:
    a verso spodobno, kot je treba
    fare a proprio verso narediti po svoje
    non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati
  • via2

    A) avv.

    1. proč, stran:
    via di qui!, via di li! proč!, stran!
    andar via oditi; izginiti
    balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
    buttare, gettare via vreči proč, odvreči
    buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
    dare via oddati, podariti, prodati
    essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
    essere di fuori via pog. biti tuj:
    usanze di fuori via tuji običaji
    levar via odstraniti, umakniti
    mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
    mandar via qcs. kaj odposlati
    portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
    un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
    tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

    2.
    e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

    3.
    via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
    via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

    B) inter.

    1. proč!, stran!

    2. šport start!, gremo!:
    pronti... via! pozor... start!

    3. (izražanje spodbujanja)
    animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

    4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
    via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
    via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

    C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
    dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj
  • vita1 f

    1. biol. življenje:
    vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
    o la borsa o la vita! denar ali življenje!
    pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
    questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
    dare la vita a qcn. koga roditi
    dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
    dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
    dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
    esser in fin di vita umirati
    essere in vita živeti
    far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
    mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
    perdere la vita izgubiti življenje, umreti
    privar della vita umoriti
    rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
    rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
    restare, rimanere in vita preživeti
    salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
    togliersi la vita narediti samomor
    ne va della vita gre za življenje ali smrt
    vender cara la vita drago prodati svoje življenje

    2. življenje (v časovnem trajanju):
    l'altra vita večno življenje
    a vita dosmrtno
    in vita mia v svojem življenju
    vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
    vita media povprečna življenjska doba
    passar a miglior vita preminiti, umreti

    3. življenje (način):
    vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
    vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
    vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
    che vita! življenje pa tako!
    la dolce vita sladko življenje
    ragazza di vita pocestnica
    ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
    avere una doppia vita živeti dvojno življenje
    cambiar vita začeti novo življenje
    fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
    fare una bella vita živeti brezskrbno
    fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
    fare una vita da cani živeti pasje življenje

    4. pren. trajanje

    5. moč; življenjska sila

    6. pren. živost, živahnost:
    una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica

    7. bitje, oseba; živa duša:
    non c'è traccia di vita ni žive duše

    8. sloves

    9. življenje, življenjepis:
    una vita romanzata romansirano življenje

    10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
    che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje
  • volontà f

    1. volja:
    a volontà po želji
    a mia, tua, sua volontà po moji, tvoji, njegovi (njeni) volji:
    dettare le ultime volontà narediti oporoko

    2. volja, pripravljenost:
    il ragazzo non ha volontà di studiare dečku se ne ljubi študirati

    3. jezik
    verbi di volontà volitivni glagoli

    4. pravo volja, voljnost:
    volontà colpevole krivda
  • zanna f

    1. okel, čekan (slona, merjasca)

    2. zob (pri mesojedih živalih); strupnik

    3. ekst. šalj. (človeški) zob, čekan:
    affondare le zanne lakomno zgrabiti z zobmi
    levare le zanne a qcn. pren. komu izbiti strupnike, narediti ga neškodljivega
    mostrare le zanne a qcn. komu pokazati zobe

    4. (dentaruolo) obroček za grizenje

    5. obrt knjigoveško, zlatarsko gladilce (iz kosti)
Število zadetkov: 198