sé
A) pron. sebe, se:
a sé posebej
da sé sam (brez tuje pomoči)
fare da sé narediti sam
va da sé jasno je
dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati
B) m notranjost
Zadetki iskanja
- servigio m (pl. -gi) knjižno dejanje, delovanje v prid, za blagor; usluga; zasluga:
servigi resi alla patria dejanja za blagor domovine
rendere un servigio a qcn. narediti komu uslugo - sistēma m (pl. -mi)
1. astr. sistem:
sistema solare sončni sistem
2. anat., bot. sistem, sestav, aparat:
sistema nervoso živčni sistem, živčevje
sistema respiratorio dihalni sistem, dihala
sistema fogliare listje
3. tehn. sistem, sestav (strojev, naprav):
sistema di pulegge sistem jermenic
sistema di ingranaggi sistem zobatih koles
4. geol., geogr. sistem:
sistema cretacico kredni sistem
sistema fluviale, idrografico vodovje
sistema montuoso, orografico gorovje
5. ekon. sistem:
sistema bancario bančni sistem
sistema monetario denarni sistem
6.
sistema di misura merski sistem
sistema metrico decimale decimalni merski sistem
sistema CGS fiz. CGS sistem
7. inform. sistem:
sistema operativo operacijski sistem
analisi dei sistemi sistemska analiza
sistema per l'elaborazione dei dati sistem za obdelavo podatkov
sistema a schede perforate per l'elaborazione dei dati sistem obdelave podatkov na luknjane kartice
8. kem.
sistema periodico degli elementi periodični sistem elementov
9. polit.
sistema costituzionale ustavni sistem
sistema elettorale volilni sistem
contestare il sistema ekst. zavračati sistem, oporekati sistemu
10. pren. red, način, pravilo, navada:
sistema di vita življenjske navade
avere il sistema di fare qcs. imeti navado kaj narediti
questo non è il sistema di lavorare tako se ne dela - solo
A) agg.
1. sam:
essere, starsene solo biti sam
2.
da solo sam (brez tuje pomoči)
fare qcs. da solo, tutto da solo narediti kaj sam
3.
soli sama (v dvoje)
cenammo soli večerjala sva sama
4. samo:
uno solo samo eden
due soli samo dva
5.
un, uno solo en sam, samo eden, le eden:
c'è un solo Dio Bog je samo eden
la verità è una sola resnica je samo ena
non uno solo niti eden
6.
soli pl. samo, izključno:
giornale per soli uomini časopis samo za moške
7. sam (brez dodatkov):
non si vive di solo pane človek ne živi samo od kruha
8.
a una sola voce v en sam glas, enoglasno
9. glasba solo:
suite per violino solo suita za solo violino
B) avv. samo, le
C) cong.
1. samo, vendar
2.
solo che če le:
darai l'esame, solo che tu lo voglia izpit boš položil, če le hočeš
Č) m glasba solo, solist - sotto
A) prep.
1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk
2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega
3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.
4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči
5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota
6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom
7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti
B) avv.
1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa
2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi
3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se
C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje
Č) m invar. spodnji del - spōrco
A) agg. (m pl. -chi)
1. umazan (tudi ekst.):
avere la coscienza sporca pren. imeti slabo vest
avere la fedina penale sporca pren. biti že kaznovan
avere la lingua sporca med. imeti obložen jezik
2. pren. umazan, svinjski; prostaški, opolzek:
denaro sporco umazan denar
barzellette sporche opolzki dovtipi
farla sporca pog. narediti svinjarijo
fare una politica sporca voditi umazano politiko
B) m (le sing.) umazanija, svinjarija - stato1 m
1. stanje:
verbi di stato e verbi di moto glagoli stanja in glagoli gibanja
2. stanje:
essere in buono, cattivo, ottimo, pessimo stato biti v dobrem, slabem, odličnem, zelo slabem stanju
essere in uno stato lacrimevole, pietoso biti v obupnem stanju
essere in stato di fare qcs. biti sposoben kaj narediti
3. stanje, stopnja:
stato di civiltà civiliziranost, omikanost
vivere in stato d'indigenza živeti v pomanjkanju
vivere allo stato selvaggio živeti na stopnji divjaštva
4. stan (gospodarski, družbeni) položaj:
essere di basso, umile stato biti nizkega stanu
farsi uno stato izboljšati svoj položaj, uspeti
5. stan (v odnosu do družine, skupnosti):
stato civile osebni podatki, zakonski stan; ekst. matični urad
stato di famiglia rodbinski stan; ekst. potrdilo o skupnem gospodinjstvu
stato celibe, nubile neporočen, neomožen
stato libero samski
stato coniugale, vedovile zakonski, vdovski stan
6. stanje, položaj:
stato d'assedio obsedno stanje
stato di emergenza izredno stanje
stato di guerra vojno stanje
essere in stato di accusa, di arresto biti obtožen, priprt
7. (zdravstveno) stanje:
stato d'animo razpoloženje
stato di grazia relig. stanje božje milosti
essere in stato di grazia pren. blaženo se počutiti, biti navdahnjen, biti v ustvarjalnem zanosu
essere in buono, cattivo stato di salute biti dobrega, slabega zdravja
essere in stato di agitazione, di depressione, di euforia biti vznemirjen, potrt, evforičen
essere in stato di debolezza, di ubriachezza biti slaboten, pijan
essere in stato di gravidanza, in stato interessante biti noseča
8. stan, razred, sloj:
il terzo stato meščanstvo, buržoazija
il quarto stato delavstvo, proletariat
Stati generali državni stanovi
9. pravo
stato civile osebni stan; državljanstvo
ufficio dello stato civile matični urad
stato di insolvenza insolvenca, nezmožnost plačevanja
stato di necessità sila
10. kem. stanje:
stati di aggregazione agregatna stanja
stato solido, liquido, gassoso trdno, tekoče, plinsko stanje
stato colloidale koloidno stanje
stato critico kritično stanje
11. admin.
stato di famiglia potrdilo o skupnem gospodinjstvu
stato patrimoniale premoženjsko stanje
stato attivo, passivo aktiva, pasiva
12. voj.
Stato Maggiore glavni stan, glavni štab
bombardare lo Stato Maggiore publ. kritizirati vodstvo, vrh (organizacije, stranke) - stōmaco m (pl. -chi, -ci)
1. anat. želodec:
stomaco debole, delicato slaboten, občutljiv želodec
stomaco forte močen želodec
avere uno stomaco di ferro, di struzzo imeti nojev želodec
avere qcs., qcn. sullo stomaco imeti kaj, koga v želodcu; česa, koga ne prebaviti
dare di stomaco bruhati
fare stomaco, rivoltare lo stomaco obračati želodec; pren. zagnusiti, priskutiti
fare qcs. contro stomaco narediti kaj brez volje
riempire, riempirsi lo stomaco pog. polniti želodec, jesti
2. pren. pog. pogum, korajža:
a sopportare certa gente ci vuole un bello stomaco če hočeš prenesti nekatere ljudi, potrebuješ precej korajže
aver lo stomaco di fare qcs. drzniti si kaj narediti - strappo m
1. trganje, paranje
2. raztrgano mesto, luknja:
strappo muscolare med. nateg mišice
rammendare gli strappi pokrpati luknje
3. pren. izjema; prekinitev:
a strappi s prekinitvami, s presledki
dare uno strappo nenadoma prekiniti zvezo
fare uno strappo alla regola narediti izjemo v pravilu
4. pren. pog. vožnja (z avtoštopom):
chiedere uno strappo štopati
5. šport poteg (kolesarja na vzponu, da bi pobegnil zasledovalcem); poteg (pri dviganju uteži)
6. umet. snetje freske (za prenos na drugo podlago) - studio m (pl. -di)
1. učenje; študij, študiranje:
borsa di studio štipendija
lo studio delle lingue učenje jezikov
uomo di studio učenjak
2. študij (predmet preučevanja):
studi letterari, scientifici študij literature, znanosti
3.
studi pl. študij, visokošolsko šolanje:
cominciare, finire, interrompere gli studi začeti, končati, prekiniti šolanje
fare i propri studi šolati se
4.
studi pl. šolstvo, šolska organizacija:
provveditorato agli studi (pokrajinski) zavod za šolstvo
provveditore agli studi predstojnik (pokrajinskega) zavoda za šolstvo
5. raziskava; študija, monografija:
un pregevole studio sul Tartini izvrstna monografija o Tartiniju
6. glasba etuda
7. načrt, projekt; priprava:
essere allo studio preučevati se:
il progetto per l'acquedotto è allo studio projekt vodovoda še preučujejo
8. umet. študija
9. knjižno skrb, prizadevnost:
a sommo studio namerno, zanalašč
fare qcs. con ogni studio narediti kaj zelo skrbno
10. delovna soba, oprema (delovne sobe); pisarna; ambulanta:
studio fotografico fotografski atelje
studio di pittore slikarski atelje
11. film filmski studio
12. hist. univerza, vseučilišče - tenuto agg. (obbligato) obvezan, zavezan:
essere tenuto a ( + infinitiv) čutiti se dolžnega, morati
essere tenuto a fare qcs., a rispondere biti dolžan kaj narediti, biti dolžan odgovoriti - tubo m
1. cev:
tubo d'acciaio, di cemento armato, di ghisa, di gomma, di vetro jeklena, železobetonska, litoželezna, gumena, steklena cev
tubo flessibile, rigido gibka, trdna cev
tubo saldato, senza saldatura zvarjena, celovita cev
tubo per condutture dell'acqua, del gas cev za vodovodno, plinsko napeljavo
tubo gas prirobnica
tubo lanciamine voj. torpedna cev
tubo di scarico odtočna cev
tubo di scappamento avto izpušna cev
2. fiz., elektr., hidravl.
tubo di Coolidge, Roentgen fiz. rentgenska cev
tubo elettronico elektr. elektronka
tubo fluorescente opt. fluorescenčna cev
tubo indicatore elektr. številčna cev
tubo oscillografico elektr. oscilografska elektronka
tubo piezometrico hidravl. piezometrična cev
tubo di Pitot hidravl. Pitotova cev
tubo raggi catodici elektr. Braunova elektronka
tubo termoelettronico elektr. elektronka s termokatodo
tubo di Venturi hidravl. Venturijeva cev
3. anat., zool.
tubo alimentare, digerente prebavna cev, prebavni trakt
tubo midollare, neurale mozgovni, živčni trakt
4. bot. žila
5. pren. pog. prav nič; figa (podkrepi izraz v nikalnih stavkih):
non capire, non dire, non fare, non importare, non sapere, non valere un tubo ne razumeti, ne reči, ne narediti nič, ne pomeniti nič (pomeniti eno figo), ne vedeti, ne veljati nič (veljati eno figo) - ultimo
A) agg.
1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko
2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile
3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto
4. daven
5. knjižno oddaljen
6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka
7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete
8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti
9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev
B) m (f -ma)
1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh
2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel
3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca - vērso3 m
1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci
2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis
3. relig. vrstica (iz svete knjige)
4. ptičji glas; ekst. živalski glas
5. klic; krik
6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga
7. usmeritev (dlak, vlaken)
8. fiz. smer (vektorjev)
9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)
10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati - via2
A) avv.
1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo
2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje
3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo
B) inter.
1. proč!, stran!
2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!
3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!
4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!
C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj - vita1 f
1. biol. življenje:
vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
dare la vita a qcn. koga roditi
dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
esser in fin di vita umirati
essere in vita živeti
far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
perdere la vita izgubiti življenje, umreti
privar della vita umoriti
rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
restare, rimanere in vita preživeti
salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
togliersi la vita narediti samomor
ne va della vita gre za življenje ali smrt
vender cara la vita drago prodati svoje življenje
2. življenje (v časovnem trajanju):
l'altra vita večno življenje
a vita dosmrtno
in vita mia v svojem življenju
vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
vita media povprečna življenjska doba
passar a miglior vita preminiti, umreti
3. življenje (način):
vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
che vita! življenje pa tako!
la dolce vita sladko življenje
ragazza di vita pocestnica
ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
avere una doppia vita živeti dvojno življenje
cambiar vita začeti novo življenje
fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
fare una bella vita živeti brezskrbno
fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
fare una vita da cani živeti pasje življenje
4. pren. trajanje
5. moč; življenjska sila
6. pren. živost, živahnost:
una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica
7. bitje, oseba; živa duša:
non c'è traccia di vita ni žive duše
8. sloves
9. življenje, življenjepis:
una vita romanzata romansirano življenje
10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje - volontà f
1. volja:
a volontà po želji
a mia, tua, sua volontà po moji, tvoji, njegovi (njeni) volji:
dettare le ultime volontà narediti oporoko
2. volja, pripravljenost:
il ragazzo non ha volontà di studiare dečku se ne ljubi študirati
3. jezik
verbi di volontà volitivni glagoli
4. pravo volja, voljnost:
volontà colpevole krivda - zanna f
1. okel, čekan (slona, merjasca)
2. zob (pri mesojedih živalih); strupnik
3. ekst. šalj. (človeški) zob, čekan:
affondare le zanne lakomno zgrabiti z zobmi
levare le zanne a qcn. pren. komu izbiti strupnike, narediti ga neškodljivega
mostrare le zanne a qcn. komu pokazati zobe
4. (dentaruolo) obroček za grizenje
5. obrt knjigoveško, zlatarsko gladilce (iz kosti)