accoppiamento m
1. parjenje:
non sempre l'accoppiamento delle bestie in cattività dà luogo alla riproduzione po parjenju živali v ujetništvu pogosto ne pride do reprodukcije
2. druženje, združitev
3. tehn. spoj
Zadetki iskanja
- accōrgersi* v. rifl. (pres. mi accōrgo)
1. opaziti, opažati; zapaziti:
non si era accorto di me ni me opazil
te ne accorgerai! boš že videl!
2. pren. zavedeti se, sprevideti, doumeti:
mi accorsi di aver sbagliato sprevidel sem, da sem se zmotil
senza accorgermene nevede, nenamerno - adagio1 avv.
1. počasi, polagoma:
camminare, parlare adagio hoditi, govoriti počasi
2. previdno, rahlo, oprezno, pazljivo:
posare adagio un oggetto fragile pazljivo položiti krhek predmet
adagio con le vostre critiche! bodite previdni s svojo kritiko!
PREGOVORI: adagio, Biagio! šalj. ne hvali dneva pred večerom!, le počasi!
3. glasba adagio - addirsi* v. rifl. (pres. si addice) pristajati, spodobiti se:
quel vestito non gli si addice obleka mu ne pristaja - adesione f
1. fiz. adhezija
2. sprijemanje, sprijetje, sprijetost, prileganje
3. pristanek, privolitev, sprejemanje:
adesione a una proposta sprejetje predloga
dare, far pervenire la propria adesione dati, najaviti svoj pristanek, podpreti, prijaviti se
rifiutare la propria adesione ne pristati, odreči podporo, ne prijaviti se - adontare
A) v. tr. (pres. adonto) star. žaliti, zasramovati
B) ➞ adontarsi v. rifl. (pres. mi adonto) zameriti, biti užaljen:
non adontarti per così poco ne bodi užaljen zaradi take malenkosti - agitare
A) v. tr. (pres. agito)
1. tresti, stresati, mahati (s čim):
agitare una bottiglia stresti steklenico
agitare un fazzoletto mahati z robcem
agitare la coda mahati z repom
2. razburkati, ščuvati:
agitare la fantasia razburkati domišljijo
agitare le masse ščuvati množice
3. pretresti, pretresati:
agitare un problema pretresati problem
B) ➞ agitarsi v. rifl. (pres. mi agito)
1. razburkati se, buriti, razburiti se:
il mare comincia ad agitarsi morje postaja razburkano
2. vznemiriti, vznemirjati se, razburiti se:
non è il caso di agitarsi per così poco zaradi take malenkosti se ne kaže vznemirjati
3. pren. buriti, vznemirjati:
un pensiero fisso gli si agitava dentro misel mu ni dala miru - alcunché pron.
1. knjižno (v trdilnih stavkih) nekaj:
c'è alcunché di falso nel suo sguardo v njegovem pogledu je nekaj lažnega
2. (v nikalnih stavkih) nič:
non temere alcunché nič se ne boj! - alcuno
A) agg.
1. pl. neki, nekaj:
sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel
2. sing. redko neki
3. sing. (v nikalnih stavkih) noben:
non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
senza difficoltà alcuna brez vsake težave
B) pron.
1. pl. nekateri:
alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano
2. sing. redko nekdo
3. sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal - aldilà m invar. onstranstvo:
non credere nell'aldilà ne verjeti v onstranstvo
andare nell'aldilà umreti - allarmare
A) v. tr. (pres. allarmo) vznemiriti, vznemirjati, preplašiti, alarmirati:
la notizia allarmò la popolazione novica je vznemirila prebivalstvo
B) ➞ allarmarsi v. rifl. (pres. mi allarmo) vznemiriti se, preplašiti se:
non è il caso di allarmarsi per così poco zaradi take malenkosti se ne gre vznemirjati - allērgico agg. (m pl. -ci)
1. med. alergičen
2. pren. alergičen:
è allergico ai rimproveri alergičen je na grajo, ne prenese graje - allora
A) avv.
1. takrat, tedaj, tačas:
allora ci vedevamo spesso takrat smo se pogosto videvali
allora allora pravkar
allora come allora tisti trenutek:
allora come allora non avrei potuto dargli una risposta tisti trenutek mu ne bi mogel odgovoriti
allora sì che si stava bene takrat se je res dobro živelo
devi vederlo, solo allora capirai moraš ga videti, šele takrat boš razumel
da allora, da allora in poi odtlej
d'allora tedanji, takraten:
dove sono andati gli amici d'allora? kje so končali tedanji prijatelji?
fino allora, sino allora do takrat, do tistega trenutka
per allora za tisti dan, za tiste čase
2. (v vprašalnicah) no, tedaj:
e allora che si fa? no, kaj pa zdaj?
allora, dove andiamo? no, kam gremo?
B) agg. invar. tedanji, takraten:
l'allora direttore tedanji direktor
C) cong. tedaj, potem:
se vuoi venire con noi, allora sbrigati! če hočeš iti z nami, potem pohiti! - almeno avv.
1. vsaj, najmanj:
costerà almeno trentamila lire stalo bo vsaj trideset tisoč lir
2. ko vsaj:
almeno non piovesse ko vsaj ne bi deževalo - alquanto
A) agg. nekoliko, nekaj:
c'erano alquante persone bilo je nekaj oseb
B) pron. nekoliko, nekaj:
ne ho visti alquanti nekaj sem jih videl
C) avv. nekoliko, nekaj:
sto alquanto meglio nekoliko bolje mi je - alternativa f
1. izmenjava, menjavanje, izmenično zaporedje:
un'alternativa di timori e di speranze menjavanje bojazni in upov
2. alternativa; možnost, izbira:
non avere altre alternative ne imeti drugih alternativ
si prospetta per il Paese un'alternativa di destra polit. v deželi je na vidiku desna alternativa - altezza f
1. višina:
altezza di una stoffa širina blaga
altezza dell'acqua globina vode
la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos
2. glasba višina (tonska)
3. pren. plemenitost, vzvišenost:
altezza d'animo plemenitost duha
4.
Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
Sua Altezza Vaša visokost
5. geogr. zemljepisna širina:
la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade
6. pren. bližina:
l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra
7. mat. višina:
l'altezza di un triangolo višina trikotnika
8. astr. višina - altri pron. invar.
1. kdo drug:
altri dirà kdo drug bi dejal
non altri che nihče (drug) razen, samo
non c'è altri che lui che possa farcela nikomur razen njemu ne bo uspelo, samo njemu bo uspelo
2. (ne)kdo:
non vorrei che altri mi fraintendesse ne bi hotel, da bi me kdo napak razumel
taluno, qualcuno... altri ta... oni:
taluno dice una cosa, altri un'altra ta pravi nekaj, oni nekaj drugega - altro
A) agg.
1. drug, drugačen:
erano altri tempi bili so drugi časi
2. drug, ostal:
ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli
3. nov, drugi:
sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
un altro Casanova drugi Casanova
4. prejšnji, prihodnji:
l'altr'anno lani
l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
ieri l'altro predvčerajšnjim
domani l'altro pojutrišnjem
l'altra domenica prihodnjo nedeljo
quest'altr'anno prihodnje leto
5.
chiunque altro kdorkoli drug
noi altri mi
voi altri vi
B) pron. drug:
un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
è diventato un altro postal je drug človek
è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu
C) m drugo:
non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
stupido che non sei altro! presneti tepec!
non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
per altro sicer, vendar
più che altro predvsem
senz'altro seveda, vsekakor
un altro po' še malo
se non altro vsaj
altro che! kajpak! seveda! - altronde avv. knjižno od drugod:
d'altronde sicer, vendar, z druge strani:
ha cambiato lavoro, d'altronde non posso dargli torto menjal je službo, sicer pa ga (zato) ne morem grajati