Franja

Zadetki iskanja

  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
  • ōdio m sovraštvo:
    avere, concepire, covare, nutrire, portare, serbare odio per qcn. gojiti sovraštvo do koga, sovražiti koga
    avere in odio qcn. koga sovražiti
    essere, venire in odio a qcn. biti osovražen, zasovražen
    odio di classe razredno sovraštvo
    in odio a qcn., qcs. zoper koga, kaj; proti komu, čemu
  • oltranza f
    a oltranza do zadnjega, do skrajnosti:
    sciopero a oltranza totalna stavka
    guerra a oltranza totalna vojna
  • omēga m, f

    1. (grška črka) omega

    2. pren. konec:
    dall'alfa all'omega od začetka do konca
  • ordine m

    1. vrsta, red, razpored:
    dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
    persona d'ordine redoljubna oseba
    essere in ordine biti urejen
    turbare l'ordine pubblico motiti javni red
    con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

    2. voj. razpored, razvrstitev

    3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
    ordine d'idee način razmišljanja
    ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
    ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
    ordine di alberi (filare) vrsta dreves
    ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

    4. red, razred, kategorija; sloj:
    l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

    5. relig. red:
    ordini mendicanti beraški redovi

    6. relig. (sveti) red

    7. biol. red

    8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
    di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
    di second'ordine drugorazreden, zanič
    in ordine a kar zadeva, glede

    9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
    dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
    ordine del medico zdravnikov predpis
    ordine di pagamento plačilni nalog
    fino a nuovo ordine do nadaljnjega
    parola d'ordine geslo; pren. navodilo
    ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

    10. trgov. naročilo
  • orlo m

    1. rob:
    pieno fino all'orlo do roba, do vrha poln
    essere sull'orlo della disperazione pren. biti na robu obupa
    essere, trovarsi sull'orlo del precipizio pren. biti na robu propada
    sull'orlo del fallimento na robu bankrota, tik pred stečajem

    2. rob, robljenje pločevine
  • orrore m

    1. gnus, odpor; groza; ekst. grozota:
    avere orrore di qcs., sentire orrore per qcs. čutiti odpor, gnus do česa
    avere in orrore qcn., qcs. mrziti koga, kaj
    gli orrori della guerra vojne grozote
    film dell'orrore grozljivka

    2. knjižno groza, strah:
    l'orrore della morte strah pred smrtjo

    3. pren. pog. kup denarja, grozno veliko:
    costare un orrore grozno veliko stati

    4. pesn. tema, mrak
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • passione f

    1. trpljenje, muka; relig. pasijon:
    passione secondo San Giovanni Janezov pasijon
    le passioni dei santi relig. življenje mučencev

    2. duševna muka:
    sentire, provare passione per qcn. čutiti usmiljenje do koga

    3. strast:
    frenare le proprie passioni krotiti (svoje) strasti
    agire nell'impulso della passione kaj storiti v navalu strasti

    4. strastna ljubezen; ljubezen, ljubljena oseba

    5. ekst. strast (volja do neke dejavnosti):
    la passione del gioco igralska strast
    con passione predano, zavzeto
    per passione iz gole zabave, nesebično

    6. pristranskost:
    per passione pristransko
    senza passione nepristransko

    7. pasijon

    8. lit. pasijon, misterij
  • pelare

    A) v. tr. (pres. pelo)

    1. skubsti, goliti, smukati:
    pelare un pollo skubsti piščanca
    pelare un ramo osmukati vejo
    pelare un prato ogoliti travnik
    pelare il cranio a zero šalj. ostriči glavo na balin
    gatta da pelare težka zadeva, kočljiv položaj

    2. olupiti:
    pelare le patate lupiti krompir

    3. pren. rezati:
    un freddo che pela mraz, ki gre do kosti

    4. pren. guliti, skubsti:
    pelare i clienti guliti, skubsti stranke

    B) ➞ pelarsi v. rifl. (pres. mi pelo) oguliti se
  • penchant tujka franc. m invar. nagnjenje, simpatija:
    avere un penchant per qcn., per qcs. gojiti nagnjenje do koga, česa
  • percuōtere* v. tr. (pres. percuōto) udariti, udarjati; pretolči:
    percuotere qcn. a sangue koga do krvi pretolči
    gli spari percuotevano l'aria streli so švigali po zraku
  • perfezione f popolnost, dognanost, dovršenost:
    condurre a perfezione un lavoro delo izpeljati do popolnosti
    conoscere un argomento a perfezione temo poznati odlično
  • pervenire* v. intr. (pres. pervēngo) dospeti, priti (do); doseči:
    pervenire a destinazione dospeti na naslov, cilj
    pervenire alle orecchie priti do ušes
    pervenire a un accordo doseči sporazum
  • pētto m

    1. prsi:
    allargare il petto globoko dihati; pren. oddahniti si
    battersi il petto pren. obžalovati zmoto, kesati se
    mettersi una mano sul petto dati roko na srce
    prendere qcs. di petto česa se odločno lotiti
    avere il bambino al petto dojiti otroka
    a petto di, a petto a v primerjavi s

    2. prsi (živalske):
    petto di pollo, di tacchino piščančje, puranove prsi

    3. ekst. prsi:
    attacco di petto srčni napad
    malato di petto jetičnik
    do di petto glasba visoki c

    4. pren. prsi, srce:
    prendersi a petto qcn. poskrbeti (za) (tudi iron.)

    5.
    giacca a doppio petto obl. dvovrstni suknjič

    6. hidravl. škarpa nasipa, jeza
  • picciolo

    A) agg. pren. knjižno skromen

    B) m (piccolo) (florentinski) sold; toskansko novčič:
    non avere un picciolo biti brez ficka, brez prebite pare
    non valere un picciolo ne biti vreden prebite pare
    sino all'ultimo picciolo do zadnje pare
  • piēde m

    1. noga (človeška); taca
    collo del piede nart
    la pianta del piede podplat
    piede piatto med. ploska noga
    si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
    un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave

    2. ekst. pren.:
    andare a piedi iti peš
    ai piedi del monte pod hribom
    a piede libero na prostosti
    battere i piedi cepetati z nogami
    da capo a piedi od glave do peta
    fatto coi piedi narejen zanič, površno
    in piedi na nogah, pokonci
    levarsi dai piedi spraviti se spod nog
    mettere, prendere piede zakoreniniti se
    puntare i piedi upreti, upirati se
    tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih

    3. noga, spodnji del:
    i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
    piede del fusto spodnji del debla
    piede del fungo gobji kocen

    4. pren. stanje, pogoj, osnova:
    porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
    essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)

    5. čevelj (mera)

    6. lit. stopica
  • polmone m

    1. anat. pljuča:
    allargarsi i polmoni pren. priti do sape
    gridare a pieni polmoni vpiti na ves glas, na vsa pljuča
    rimetterci i polmoni zastonj se truditi

    2. med.
    polmone d'acciaio železna pljuča

    3. pren. pljuča:
    i boschi sono i polmoni del paese gozdovi so pljuča dežele

    4. pren. spodbujevalec
  • pōrta f

    1. vrata:
    porta girevole vrtljiva vrata
    porta a pannelli ripiegabili sklopna vrata
    porta di servizio vrata za služinčad, za nabavljavce
    porta di sicurezza požarna vrata
    andare di porta in porta iti od vrat do vrat; ekst. prosjačiti
    a porte chiuse za zaprtimi vrati
    battere a tutte le porte pren. potrkati na vsaka vrata; prositi, moledovati
    chiudere la porta in faccia a qcn. zaloputniti vrata komu pred nosom; pokazati hrbet
    essere alle porte pren. biti pred vrati
    fuori porta, fuori di porta na obrobju mesta
    mettere qcn. alla porta koga postaviti pred vrata, napoditi
    sfondare una porta aperta pren. početi kaj jalovega, mlatiti prazno slamo

    2. šport vrata, gol:
    tirare in porta streljati na vrata

    3. geogr. gorski prelaz
    porta del ghiacciaio ledeniški jezik

    4.
    porta erniaria anat. kilna odprtina

    5.
    Porte di ferro pl. geogr. Železna vrata, Djerdap

    6. hist.
    (Sublime) Porta (Visoka) Porta