Franja

Zadetki iskanja

  • barricare

    A) v. tr. (pres. barrico)

    1. zagraditi z barikadami, zabarikadirati

    2. ekst. zagraditi, zadelati:
    barricarono porte e finestre zagradili so vrata in okna

    B) ➞ barricarsi v. rifl. (pres. mi barrico) zabarikadirati se; zapreti se:
    barricarsi in casa zapreti se v hišo
  • bassezza f

    1. nizkost

    2. pren. nizkotnost, bednost, pritlehnost, revščina, podlost:
    bassezza d'animo duševna revščina
    è capace di qualsiasi bassezza zmožen je vsakršne podlosti
  • basso

    A) agg.

    1. nizek, majhen:
    casa bassa nizka hiša
    statura bassa nizka postava
    i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
    fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
    avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

    2. plitev:
    fondale basso plitvo dno
    essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

    3. nizek, tih:
    a voce bassa potihoma, tiho

    4. ozek, tenek:
    nastro basso ozki trak

    5. pozen:
    basso Medioevo pozni srednji vek
    bassa stagione turiz. predsezona, posezona

    6. ekst. južen, spodnji:
    la bassa Italia južna Italija
    il basso Po spodnji Pad

    7. nižji, navaden:
    la bassa forza navadni vojaki
    basso clero nižja duhovščina
    messa bassa tiha maša

    8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
    bassi istinti nizki nagoni

    9. nizek, majhen:
    basso prezzo nizka cena
    pressione bassa nizek tlak

    B) avv.

    1. dol, navzdol, nizko:
    guardare basso gledati navzdol
    colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
    volare basso nizko leteti

    2. tiho

    C) m

    1. spodnji del:
    l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
    scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

    2. pren.
    cadere in basso nizko pasti
    guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
    gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

    3. glasba bas:
    basso comico basso buffo
    basso continuo basso continuo, generalni bas

    4. kletno stanovanje (v Neaplju)
  • bastare

    A) v. intr. (pres. basto) zadoščati, zadostovati:
    bastare, non bastare l'animo imeti, ne imeti poguma

    B) v. intr. impers. zadoščati, zadostovati:
    basta che da le
    e non basta! pa to še ni vse!
  • basto m

    1. tovorno sedlo

    2. pren. breme:
    portare il basto nositi breme
    essere da basto e da sella biti sposoben za marsikaj
    mettere il basto podrediti
    non portare il basto ne biti podložen nikomur

    3.
    basto rovescio odtok (na tlakovanih cestah)
  • bastone m

    1. palica:
    bastone nodoso grčava palica, gorjača
    bastone da passeggio sprehajalna palica
    bastone animato votla palica s skrito konico
    mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
    usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
    essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti

    2. znak dostojanstva, avtoritete:
    bastone di maresciallo maršalska palica
    bastone vescovile škofovska palica
    avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi
  • batōsta f

    1. udarec; ekst. knjižno prepir

    2. pren. hud poraz; nezgoda, neuspeh:
    non si è ancora ripreso dalla batosta ni si še opomogel od nezgode
  • battaglia f

    1. boj, bitka:
    battaglia offensiva, difensiva napadalna, obrambna bitka
    battaglia aerea, terrestre letalska, kopenska bitka
    dare, ingaggiare, attaccare battaglia začeti bitko, napasti
    campo di battaglia bojno polje, bojišče
    battaglia di retroguardia pren. pasivnost, prepuščanje pobude nasprotniku
    battaglia navale igre potapljanje ladjic

    2. pren. boj, borba:
    la vita è una continua battaglia življenje je nenehen boj
    nome di battaglia ilegalno, partizansko ime
    cavallo di battaglia pren. paradna disciplina; področje, na katerem se kdo odlikuje

    3. pren. boj, kampanja, akcija:
    battaglia elettorale volilni boj
    battaglia per il divorzio kampanja za razvezo
  • battere

    A) v. tr. (pres. batto)

    1. biti, tolči, udariti, tepsti:
    battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
    battere i panni stepati obleko
    battere il grano mlatiti žito
    battere i frutti klatiti sadje
    battere la carne tolči meso
    battere la verdura sekljati zelenjavo
    battere la porta trkati na vrata
    battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
    battere moneta kovati denar
    battere a macchina, battere tipkati
    battere il tamburo udarjati na boben
    battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
    battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
    battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
    battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
    battere la fiacca pren. pasti lenobo
    battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
    battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
    battere i denti šklepetati z zobmi
    battere i piedi cepetati z nogami
    battere le mani ploskati
    battere il naso (in) pren. naleteti (na)
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
    battersi il petto pren. kesati se
    senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
    battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
    in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
    battere il tempo udarjati takt
    battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
    battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

    2.
    battere la strada degli studi posvetiti se študiju
    battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

    3. potolči, premagati:
    Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
    battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

    B) v. intr.

    1. biti, udarjati:
    il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
    la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
    il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

    2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

    3. biti (ura):
    all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

    4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

    5. vztrajati (pri), insistirati (na):
    battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

    6.
    battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

    C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
    battersi per un'idea boriti se za idejo
    battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  • bazzēcola f malenkost, bagatela:
    questo problema è una bazzecola per me ta problem je zame malenkost
  • beato

    A) agg.

    1. blažen:
    beato lui! blagor njemu!
    beato fra le donne blažen med ženami
    beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
    uomo beato iron. butec
    quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil

    2. relig. blažen:
    la Beata Vergine Blažena devica Marija

    B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena
  • becco2 m (pl. -chi)

    1. kozel

    2. pren. pog. prevarani mož, rogonosec:
    essere becco e bastonato utrpeti škodo in povrh posmeh
  • beffare

    A) v. tr. (pres. bēffo) prevarati, preslepiti; zasmehovati (koga), rogati se (komu)

    B) ➞ beffarsi v. rifl. (pres. mi bēffo) norčevati se:
    beffarsi di tutto e di tutti norčevati se iz vsega in vseh
  • bellezza f

    1. lepota:
    le bellezze naturali naravne lepote
    bellezza greca klasična grška lepota
    concorso di bellezza lepotno tekmovanje
    reginetta di bellezza lepotna kraljica, miss
    che bellezza! krasno!
    chiudere, finire in bellezza sijajno zmagati (v športu), sijajno kaj zaključiti

    2. lepotica, lepotička:
    ciao, bellezza! zdravo, lepotica!
    il lavoro procede che è una bellezza delo teče, da je veselje, kot namazano

    3. pren. veliko, dolgo:
    la bellezza di tre ore cele tri ure, debele tri ure
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • bēnda f

    1. obveza, povoj, preveza:
    benda elastica elastični povoj
    avere la benda agli occhi pren. biti slep za kaj
    gli è caduta la benda dagli occhi pren. spregledal je, odprle so se mu oči

    2. tančica, koprena
  • benedire* v. tr. (pres. benedico)

    1. blagosloviti:
    benedire una chiesa blagosloviti cerkev
    Dio ti benedica! naj te Bog blagoslovi, Bog s tabo!
    mandare qcn. a farsi benedire pog. poslati koga k vragu
    è andato tutto a farsi benedire pog. vse je šlo po zlu, k vragu
    benedire con le pertiche premlatiti

    2. hvaliti, poveličevati, slaviti, blagoslavljati:
    benedire il nome di qcn. slaviti ime koga
  • benedizione f relig. blagoslov (tudi pren.):
    dare impartire la benedizione relig. blagosloviti
    quest'acqua è una benedizione per la terra ta dež je pravi blagoslov za zemljo
  • benēvolo agg. prizanesljiv, dobrohoten, naklonjen:
    è stato benevolo verso i miei errori prizanesljiv je bil do mojih napak
  • benvisto agg. cenjen, spoštovan:
    la sua attività è benvista in tutti gli ambienti njegova dejavnost je povsod cenjena