accorciativo
A) agg. skrajševalen
B) m pomanjševalnica; okrajšano ime:
Beppe e Pino sono accorciativi di Giuseppe Beppe in Pino sta skrajšani obliki za Giuseppe
Zadetki iskanja
- acqua f voda:
acqua distillata destilirana voda
acqua dolce sladka voda
acqua minerale mineralna voda, slatina
acqua piovana deževnica
acqua potabile pitna voda
acqua salata slana voda
acqua santa blagoslovljena voda
acqua di seltz, acqua gassata sifon
acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
acqua di Colonia kolonjska voda
acqua ossigenata vodikov peroksid
acqua pesante težka voda
acqua ragia terpentinovec
acqua regia zlatotopka
acque di rifiuto odpadne vode, odplake
acque termali termalne vode
passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
acqua in bocca! nikomur niti besedice!
buttare l'acqua sul fuoco miriti
essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
a fior d'acqua na gladini
frigger con l'acqua skopariti
lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
il sangue non è acqua kri ni voda
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo - acquistare
A) v. tr. (pres. acquisto)
1. nabaviti, kupiti, kupovati, dobiti:
acquistare una casa, un abito kupiti hišo, obleko
2. pren. pridobiti, doseči, priskrbeti si:
acquistare meriti, fama pridobiti si zasluge, sloves
acquistare tempo pridobiti čas, odlašati
acquistare terreno napredovati, dohiteti (na tekmovanju, v teku); uveljavljati se:
la teoria sta acquistando terreno teorija se uveljavlja
3. šport najeti, najemati
B) v. intr. okrepiti se, pridobiti:
al mare acquistò in salute na morju se mu je zdravje okrepilo - aggiustamento m
1. popravilo, poprava, ureditev
2. poravnava, sporazum:
i contendenti vennero a un aggiustamento stranki sta se sporazumeli
3. voj. korektura (merjenja s topom) - americanizzare
A) v. tr. (pres. americanizzo) amerikanizirati
B) ➞ americanizzarsi v. rifl. (pres. mi americanizzo) amerikanizirati se:
la lingua inglese si sta lentamente americanizzando angleščina se počasi amerikanizira - approvare v. tr. (pres. apprōvo)
1. odobravati, hvaliti:
approvare le idee di qcn. odobravati ideje nekoga
approvare incondizionatamente qcs. hvaliti kaj brez pridržkov
2. priznati za sposobnega:
l'alunno è stato approvato agli esami učenec je opravil izpite
3. pravo odobriti, sprejeti, izglasovati:
approvare una concessione, un appalto odobriti zakup
entrambe le Camere hanno già approvato il progetto di legge oba doma sta že sprejela osnutek zakona - assomigliare
A) v. intr. (pres. assomiglio) biti podoben
B) v. tr. primerjati, imeti za podobno:
assomigliare la gioventù alla primavera primerjati mladost s pomladjo
C) ➞ assomigliarsi v. rifl. (pres. ci assomigliamo) biti podoben:
si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot kaplja kaplji - avanzo m
1. ostanek:
gli avanzi del pranzo ostanki kosila
un avanzo di stoffa ostanek blaga
gli avanzi di una civiltà ostanki neke kulture
gli avanzi di una città ruševine, ostanki mesta
gli avanzi mortali posmrtni ostanki
avanzo di galera pren. malopridnež, obešenjak
averne, essercene di avanzo imeti česa, biti česa na pretek
di pane ce n'è d'avanzo kruha imamo, kruha je na pretek
2. ekon. presežek, suficit
3. mat. ostanek:
il 3 nel 10 sta 3 volte con l'avanzo di 1 3 v 10 gre trikrat, ostane 1 - bēne
A) avv.
1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal
2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti
B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba
C) inter.
1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!
2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati
Č) m relig.
1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu
2.
il sommo Bene relig. Bog
3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom
4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba
5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru
6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve
7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot - bestia f
1. žival; zver:
bestie feroci krvoločne živali, zveri
bestie da soma tovorne živali
bestie da tiro vprežne živali
lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
vivere come le bestie živeti kot pes
bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
brutta bestia pren. huda stvar:
la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar
2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
andare in bestia pobesneti
diventare una bestia podivjati od jeze
sta' zitto, bestia! molči, govedo! - bluffare v. intr. (pres. bluffo) blefirati (tudi pren.):
non credergli, sta bluffando ne verjemi mu, blefira - brigare v. intr. (pres. brigo)
1. spletkariti, intrigirati:
sta brigando per ottenere quella carica spletkari, da bi prišel na ta položaj
2. knjižno gnati se, prizadevati si - bruciare
A) v. tr. (pres. brucio)
1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik
2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo
3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke
4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije
5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike
B) v. intr.
1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine
2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge
3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu
C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)
1. opeči se
2. zgoreti
3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel - busillis m invar. težava, ovira:
qui sta il busillis v tem je težava - cariare
A) v. tr. (pres. cario) med. načeti (karies)
B) ➞ cariarsi v. rifl. (pres. mi cario) med. gniti, biti načet (od kariesa):
questo dente si sta cariando ta zob gnije - caso m
1. slučaj, naključje, pripetljaj:
per caso naključno, slučajno
a caso tjavdan:
rispondere a caso odgovoriti tjavdan
i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
in caso di v primeru, da
nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
non è il caso di prendersela ne gre zameriti
questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
caso di coscienza stvar vesti
caso limite skrajni primer
i casi della vita življenjske okoliščine
il caso Dreyfus Dreyfusova afera
2. jezik sklon - consenziēnte agg. soglasen, ki pristaja:
consenzienti le parti si è proceduto alla spartizione dei beni ker sta bili strani soglasni, so imetje razdelili - consociare
A) v. tr. (pres. consōcio) združiti, združevati, povezati
B) ➞ consociarsi v. rifl. (pres. mi consōcio) združiti, združevati, povezati se:
le due aziende si sono consociate podjetji sta se združili - correre*
A) v. intr. (pres. corro)
1. teči, tekati:
correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
correre come il fulmine teči kot blisk
correre a piedi teči peš
correre a cavallo dirjati na konju
correre in bicicletta hiteti na kolesu
correre dietro a qcn. teči za kom
correre avanti e indietro hiteti (z delom)
correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve
2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
il sangue corre kri teče (iz rane)
il denaro corre denar se na veliko zapravlja
3. pren. hiteti:
corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji
4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu
5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
un discorso che corre tekoč govor
6. pren. razširiti se; iti:
correre la fama, la notizia glas, vest gre
fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
la banconota non corre più bankovec ni več veljaven
B) v. tr.
1.
correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
correre un rischio pren. tvegati
correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
correre il mare pluti
2. šport teči:
correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami - crollare
A) v. tr. (pres. crōllo) tresti, stresati; skomigniti, skomigovati:
crollare le spalle skomigniti z rameni
B) v. intr.
1. podreti se, podirati se; rušiti se; zgruditi se:
la vecchia casa sta crollando stara hiša se ruši
alla terribile notizia è crollato singhiozzando ob strašni vesti se je ihte zgrudil
2. pren. propasti, propadati