Franja

Zadetki iskanja

  • accorciativo

    A) agg. skrajševalen

    B) m pomanjševalnica; okrajšano ime:
    Beppe e Pino sono accorciativi di Giuseppe Beppe in Pino sta skrajšani obliki za Giuseppe
  • acqua f voda:
    acqua distillata destilirana voda
    acqua dolce sladka voda
    acqua minerale mineralna voda, slatina
    acqua piovana deževnica
    acqua potabile pitna voda
    acqua salata slana voda
    acqua santa blagoslovljena voda
    acqua di seltz, acqua gassata sifon
    acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
    acqua di Colonia kolonjska voda
    acqua ossigenata vodikov peroksid
    acqua pesante težka voda
    acqua ragia terpentinovec
    acqua regia zlatotopka
    acque di rifiuto odpadne vode, odplake
    acque termali termalne vode
    passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
    affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
    si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
    ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
    la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
    è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
    acqua in bocca! nikomur niti besedice!
    buttare l'acqua sul fuoco miriti
    essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
    fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
    a fior d'acqua na gladini
    frigger con l'acqua skopariti
    lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
    portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
    il sangue non è acqua kri ni voda
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
    tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
    acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
    è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
    PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
    acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo
  • acquistare

    A) v. tr. (pres. acquisto)

    1. nabaviti, kupiti, kupovati, dobiti:
    acquistare una casa, un abito kupiti hišo, obleko

    2. pren. pridobiti, doseči, priskrbeti si:
    acquistare meriti, fama pridobiti si zasluge, sloves
    acquistare tempo pridobiti čas, odlašati
    acquistare terreno napredovati, dohiteti (na tekmovanju, v teku); uveljavljati se:
    la teoria sta acquistando terreno teorija se uveljavlja

    3. šport najeti, najemati

    B) v. intr. okrepiti se, pridobiti:
    al mare acquistò in salute na morju se mu je zdravje okrepilo
  • aggiustamento m

    1. popravilo, poprava, ureditev

    2. poravnava, sporazum:
    i contendenti vennero a un aggiustamento stranki sta se sporazumeli

    3. voj. korektura (merjenja s topom)
  • americanizzare

    A) v. tr. (pres. americanizzo) amerikanizirati

    B) ➞ americanizzarsi v. rifl. (pres. mi americanizzo) amerikanizirati se:
    la lingua inglese si sta lentamente americanizzando angleščina se počasi amerikanizira
  • approvare v. tr. (pres. apprōvo)

    1. odobravati, hvaliti:
    approvare le idee di qcn. odobravati ideje nekoga
    approvare incondizionatamente qcs. hvaliti kaj brez pridržkov

    2. priznati za sposobnega:
    l'alunno è stato approvato agli esami učenec je opravil izpite

    3. pravo odobriti, sprejeti, izglasovati:
    approvare una concessione, un appalto odobriti zakup
    entrambe le Camere hanno già approvato il progetto di legge oba doma sta že sprejela osnutek zakona
  • assomigliare

    A) v. intr. (pres. assomiglio) biti podoben

    B) v. tr. primerjati, imeti za podobno:
    assomigliare la gioventù alla primavera primerjati mladost s pomladjo

    C) ➞ assomigliarsi v. rifl. (pres. ci assomigliamo) biti podoben:
    si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot kaplja kaplji
  • avanzo m

    1. ostanek:
    gli avanzi del pranzo ostanki kosila
    un avanzo di stoffa ostanek blaga
    gli avanzi di una civiltà ostanki neke kulture
    gli avanzi di una città ruševine, ostanki mesta
    gli avanzi mortali posmrtni ostanki
    avanzo di galera pren. malopridnež, obešenjak
    averne, essercene di avanzo imeti česa, biti česa na pretek
    di pane ce n'è d'avanzo kruha imamo, kruha je na pretek

    2. ekon. presežek, suficit

    3. mat. ostanek:
    il 3 nel 10 sta 3 volte con l'avanzo di 1 3 v 10 gre trikrat, ostane 1
  • bēne

    A) avv.

    1. dobro, prav, lepo:
    fare qcs. bene kaj dobro narediti
    comportarsi bene lepo se obnašati
    gli affari vanno bene posli gredo dobro
    quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
    stare, sentirsi bene dobro se počutiti
    gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
    vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
    va bene! prav!, velja!, drži!
    passarsela bene lepo živeti
    bene o male kakorkoli že:
    bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
    di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
    star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
    ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
    lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

    2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
    si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
    pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
    ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
    sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

    B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
    quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
    gente bene boljša družba, visoka družba

    C) inter.

    1. bravo:
    bene!, bis! bravo!, bis!

    2. no, prav:
    bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

    Č) m relig.

    1. dobro:
    tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

    2.
    il sommo Bene relig. Bog

    3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
    per il bene della patria za blagor domovine
    l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
    a fin di bene z najboljšim namenom

    4. ljubezen, naklonjenost:
    voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
    volere un bene dell'anima imeti silno rad
    l'amato bene ljubljena oseba

    5. mir:
    non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

    6. pravo, ekon. dobrina:
    bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
    beni di consumo potrošne dobrine
    beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

    7. pl. imetje, premoženje:
    ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
    ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
    alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot
  • bestia f

    1. žival; zver:
    bestie feroci krvoločne živali, zveri
    bestie da soma tovorne živali
    bestie da tiro vprežne živali
    lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
    vivere come le bestie živeti kot pes
    bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
    bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
    la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
    brutta bestia pren. huda stvar:
    la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar

    2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
    andare in bestia pobesneti
    diventare una bestia podivjati od jeze
    sta' zitto, bestia! molči, govedo!
  • bluffare v. intr. (pres. bluffo) blefirati (tudi pren.):
    non credergli, sta bluffando ne verjemi mu, blefira
  • brigare v. intr. (pres. brigo)

    1. spletkariti, intrigirati:
    sta brigando per ottenere quella carica spletkari, da bi prišel na ta položaj

    2. knjižno gnati se, prizadevati si
  • bruciare

    A) v. tr. (pres. brucio)

    1. kuriti, žgati, zažgati:
    bruciare la legna kuriti drva
    bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
    bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
    bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

    2. pren.
    bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
    bruciare la scuola špricati šolo
    bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
    bruciare le tappe pohiteti
    bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
    bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
    bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

    3. ožgati, načeti, izjedati:
    bruciare una ferita pog. izžigati rano
    il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

    4. pren. žgati; vneti, vnemati:
    lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

    5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
    bruciare le proprie forze izčrpati moči
    bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

    B) v. intr.

    1. goreti, žgati, smoditi se:
    il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
    l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
    bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

    2. peči, žgati (tudi pren.):
    gli brucia la gola peče ga v grlu
    bruciare dalla sete umirati od žeje
    l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

    3. pren. goreti:
    bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

    C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

    1. opeči se

    2. zgoreti

    3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
    nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel
  • busillis m invar. težava, ovira:
    qui sta il busillis v tem je težava
  • cariare

    A) v. tr. (pres. cario) med. načeti (karies)

    B) ➞ cariarsi v. rifl. (pres. mi cario) med. gniti, biti načet (od kariesa):
    questo dente si sta cariando ta zob gnije
  • caso m

    1. slučaj, naključje, pripetljaj:
    per caso naključno, slučajno
    a caso tjavdan:
    rispondere a caso odgovoriti tjavdan
    i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
    in caso di v primeru, da
    nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
    non è il caso di prendersela ne gre zameriti
    questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
    si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
    caso di coscienza stvar vesti
    caso limite skrajni primer
    i casi della vita življenjske okoliščine
    il caso Dreyfus Dreyfusova afera

    2. jezik sklon
  • consenziēnte agg. soglasen, ki pristaja:
    consenzienti le parti si è proceduto alla spartizione dei beni ker sta bili strani soglasni, so imetje razdelili
  • consociare

    A) v. tr. (pres. consōcio) združiti, združevati, povezati

    B) ➞ consociarsi v. rifl. (pres. mi consōcio) združiti, združevati, povezati se:
    le due aziende si sono consociate podjetji sta se združili
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • crollare

    A) v. tr. (pres. crōllo) tresti, stresati; skomigniti, skomigovati:
    crollare le spalle skomigniti z rameni

    B) v. intr.

    1. podreti se, podirati se; rušiti se; zgruditi se:
    la vecchia casa sta crollando stara hiša se ruši
    alla terribile notizia è crollato singhiozzando ob strašni vesti se je ihte zgrudil

    2. pren. propasti, propadati