Franja

alto²

A) agg.

1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno

3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč

4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne

6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere

7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona

8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede

9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga

10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk

B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

C) avv.

1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti

2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti

3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!

altolocato agg. visok, na visokem položaju:
un personaggio altolocato visoka osebnost

arduo agg.

1. strm:
pendio arduo strm breg

2. knjižno visok, težek, težaven:
passo arduo težek korak
caso arduo težaven primer

areōpago m (pl. -ghi)

1. hist. areopag

2. pren. visok, pomemben zbor

bēne

A) avv.

1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba

C) inter.

1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!

2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

Č) m relig.

1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

2.
il sommo Bene relig. Bog

3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom

4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba

5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot

eccēlso

A) agg. visok:
cime eccelse visoki vrhovi; pren. vzvišen, odličen, izjemen:
è un uomo di ingegno eccelso to je človek izjemnega duha

B) m

1. knjižno Bog

2. redko knjižno nebesa

eminēnte agg.

1. visok, vzvišen

2. pren. ugleden, odličen, dragocen:
ha reso eminenti servigi durante la guerra med vojno je storil dragocene usluge
eminentissimo (superlativ) prevzvišeni (naslov kardinala)

grande

A) agg.

1. velik:
sala grande velika dvorana
fare grandi viaggi veliko potovati
avere un gran giro d'affari imeti velik promet
avere una gran sete biti hudo žejen
lettera grande velika črka
famiglia grande številna družina
andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
il grande Galilei veliki Galilei
Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
gran ciambellano veliki komornik

2. visok, velik, krepek:
è un uomo grande krepek mož je

3. velik, svečan, pomemben:
il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
un gran bugiardo hud, velik lažnivec

5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
un gran bel quadro zelo lepa slika

B) m (tudi f)

1. odrasel, odrasla oseba:
si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
farsi grande bahati se, domišljati si

3. hist. grand:
grande di Spagna španski grand

4. veliko, sijajno, veličina:
ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno

lungo

A) agg. (m pl. -ghi)

1. dolg:
lungo disteso kot je dolg in širok
fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
abito lungo dolga večerna obleka
fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
avere la vista lunga pren. daleč videti
saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

2. dolg, visok:
essere più largo che lungo biti širši kot daljši

3. (časovno) dolg:
lungo viaggio dolgo potovanje
a lungo andare sčasoma
a lungo dolgo, dolgotrajno
mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
a lunga scadenza dolgoročen

4. (lento) počasen:
essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

5. redek, pog. dolg:
caffè lungo dolga kava

6. jezik dolg
PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

B) avv. daleč, predaleč

C) prep.

1. vzdolž, ob:
lungo il fiume vzdolž reke

2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
lungo i secoli v stoletjih

Č) m dolžina, oddaljenost:
misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
per il lungo e il largo po dolgem in počez

massimo

A) agg. (superl. od ➞ grande)

1. največji; najvišji; maksimalen; zelo velik, visok, skrajen:
avere il massimo rispetto per qcn. koga nadvse spoštovati
il massimo fattore Bog
il massimo poeta Dante
tempo massimo skrajni rok
temperatura massima maksimalna temperatura
al massimo kvečjemu
al massimo grado največ, do največje mere

2. šport
peso massimo težka kategorija (v boksu)

3. mat.
massimo comun divisore največji skupni imenovalec

B) m

1. maksimum, največ, največja mera, največja stopnja:
ottenere il massimo dei voti dobiti najvišje ocene

2. šport boksar težke kategorije

3. mat. maksimum

minaccioso agg.

1. grozeč

2. grozljiv

3. pren. visok (nad):
la rocca guarda minacciosa sull'altura trdnjava se dviga visoko na vzpetini

sostenuto

A) agg.

1. nepristopen, nedostopen, rezerviran

2. vzvišen, zadržan (slog)

3. glasba sostenuto, zadržano, v počasnejšem tempu

4. šport močen, hiter, intenziven:
ritmo di gara sostenuto hiter tekmovalni tempo

5. visok:
prezzi sostenuti visoke, navite cene

B) m (f -ta) zadržana, nepristopna, rezervirana oseba:
fare il sostenuto držati distanco, nazaj se držati

spiovēnte

A) agg. padajoč (lasje); močno nagnjen (streha); šport visok (strel)

B) m

1. gradb. strešina

2. geogr. pobočje

3. šport visok strel

sublime

A) agg.

1. knjižno visok; vzvišen; veličasten

2. pren. plemenit, vzvišen, slaven

3. pren. odličen

B) m vzvišenost, plemenitost

supērbo

A) agg.

1. ohol, nadut

2. ponosen:
andare, essere superbo di ponašati se s čim

3. veličasten, sijajen, čudovit

4. visok; veličasten

B) (f -ba) oholež, nadutež

altissimo

A) agg. (superl. od ➞ alto)

1. zelo visok, najvišji

2. pren. vzvišen, slaven, največji

B) m
Altissimo Najvišji, Bog

astronōmico agg. (m pl. -ci)

1. astronomski, zvezdosloven:
osservatorio astronomico astronomski observatorij

2. pren. astronomski, zelo visok:
prezzi astronomici astronomske cene

grand commis tujka franc. m invar. visok funkcionar v državni upravi

personalità f

1. osebnost:
culto della personalità polit. kult osebnosti

2. visok predstavnik:
alla manifestazione sono intervenute le più alte personalità dello stato proslave so se udeležili najvišji predstavniki države

proibitivo agg.

1. prepovedovalen, prohibitiven

2. ekst. preprečevalen, omejevalen; zelo visok, nedostopen:
prezzi proibitivi astronomske cene