-  
ognora avv. knjižno vedno, v vsakem trenutku
  -  
sēmpre avv.
1.  zmeraj, vedno:
 da sempre od pomneža
 di sempre večen
 per sempre za vedno, večno
2.  stalno
3.  vsakokrat
4.  še:
 stai sempre coi suoceri? še živiš s tastom in taščo?
5.  vendar; če
6.  vendar, še vedno (z dopustno vrednostjo):
 è anzianotto, ma sempre agile je starejši, a še vedno gibčen
  -  
M.A.S. kratica f, m
1.  voj., navt.Motobarca Anti-Sommergibili;Motoscafo Anti-Sommergibili protipodmorniški motorni čoln
2. Memento Audere Semper Pomni: vedno tvegaj! (Dannunziovo bojno geslo)
  -  
stringēndo m invar. glasba stringendo, vedno hitreje
  -  
stringēnte agg.
1.  prepričljiv
2.  vedno hujši, ostrejši
  -  
tuttora avv. še, še vedno
  -  
accorciare
A)  v. tr. (pres. accorcio)
1.  krajšati, okrajšati:
 accorciare una gonna skrajšati krilo
 accorciare i tempi di lavorazione skrajšati čas obdelave
2.  pren. zmanjšati, odpravljati:
 accorciare le distanze odpravljati razlike
B)  ➞ accorciarsi v. rifl. (pres. mi accorcio) biti krajši, krajšati se, pešati:
 le giornate si accorciano dnevi so krajši
 la vista mi si accorcia sempre più vid mi vedno bolj peša
  -  
addio
A)  inter. zbogom
B)  m (pl. -ii) pozdrav, slovo:
 l'addio fu molto triste slovo je bilo zelo žalostno
 dare l'addio alle scene posloviti se od odra
 dare l'ultimo, l'estremo addio poslednjič se posloviti, za vedno se posloviti
 gli addii pozdravi
 serata d'addio poslovilna predstava
  -  
andare*
A)  v. intr. (pres. vado, vō)
1.  iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
 andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
 andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
 andare a tutta birra pog. dirjati
 andare a passo lento iti počasi
 andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
 vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
 questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
 andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
 andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
 andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
 andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
 andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
 andare a fronte alta nositi glavo pokonci
 andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
 andare a buon fine končati se uspešno
 andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
 andare a male pokvariti se
 andare a gara tekmovati
 andare a fuoco vneti se, goreti
 andare alle calende greche vleči se v nedogled
 andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
 andare a rischio tvegati
 andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
 quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
 andare a finire končati se, zaključiti se:
 com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
 l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
 andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
 andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
 va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
 andare di trotto dirjati
 andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
 andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
 andare di mezzo biti prizadet, iti za:
 ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
 andare d'accordo strinjati se
 la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
 andare fino in fondo iti do konca
 andare in prescrizione pravo zastarati
 andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
 andare in onda biti predvajan (na RTV)
 andare per funghi iti nabirat gobe
 andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
 andare per qcn. iti po koga:
 va' per il medico pojdi po zdravnika
 andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
 andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
 va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
 andare sul sicuro ne tvegati
 la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
 andare scalzi hoditi bos
 andare addosso zadeti ob, povoziti
 andare dentro iti v zapor
 il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
 andare soldato iti k vojakom
 andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
 andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
 andare contro corrente pren. plavati proti toku
 andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
 andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
 come van su i prezzi! kako rastejo cene!
 domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
 quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
 andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
 dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
 è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
 questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
 ne va del mio onore za mojo čast gre
 andarsene oditi:
 se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
 vattene! izgini!
 vado e vengo takoj bom nazaj
 vada per questa volta tokrat naj bo
 lasciar andare iti molče prek česa
 lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
 lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
 lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
 va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
 andiamo, su! dajmo, no!
2.  biti:
 andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3.  postati, spremeniti se:
 andare a pezzi razbiti se
 andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
 andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
 andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4.  iti, napredovati:
 come va? kako je kaj?
 questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
 il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
 gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
 andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
 andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
 l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5.  izginiti, oditi, bežati:
 come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6.  ugajati, biti všeč:
 ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7.  ekon. veljati:
 queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8.  zgoditi se:
 come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9.  biti potreben:
 qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10. 
 queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11.  (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
 questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12.  (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
 il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
 dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
 tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
 chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
 paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
 chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B)  m hoja, stopinja:
 il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
 era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
 con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
 a tutt'andare na vso moč:
 spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  -  
animare
A)  v. tr. (pres. animo)
1.  oživiti, poživiti, razvneti:
 un continuo viavai anima le strade nenehen vrvež oživlja ulice
 un dolce sorriso le animò il volto blag nasmeh ji je zažarel na obrazu
2.  spodbuditi, vliti pogum:
 animare qcn. a un'impresa spodbuditi koga k nekemu dejanju
 animare qcn. a scrivere spodbuditi koga k pisanju
 animare gli scambi commerciali spodbuditi trgovinsko izmenjavo
B)  ➞ animarsi v. rifl. (pres. mi animo) oživeti, razvneti se:
 la discussione si animava sempre più diskusija se je vedno bolj razvnemala
  -  
arco m (pl. -chi)
1.  lok:
 tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
 stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči
2.  mat. lok
3.  arhit. lok, obok:
 arco a tutto sesto polkrožni lok
 arco a sesto acuto šilasti lok
 arco rampante oporni lok
4. 
 arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
 arco delle sopracciglia lok obrvi
 arco trionfale slavolok
5.  elektr.
 arco voltaico, elettrico električni oblok
 saldatura ad arco obločno varjenje
 lampada ad arco obločnica
6. 
 l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
 nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad
7.  glasba lok:
 strumento ad arco godalo
 gli archi godala
 concerto per archi godalni koncert
 quartetto d'arco godalni kvartet
  -  
aria f
1.  zrak:
 aria compressa stisnjen zrak
 aria condizionata klimatiziran zrak
 aria viziata slab zrak
 aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
 corrente d'aria prepih
 andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
 dare aria a una stanza prezračiti sobo
 discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
 a pancia all'aria ležeč vznak
 mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
 ancora in aria še v zraku (načrt)
 andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
 mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
 camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
 fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
 discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
 aver paura dell'aria bati se lastne sence
 non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
 parlare all'aria govoriti v veter
 missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja
2.  podnebje:
 cambiare aria iti drugam
 aria! šalj. stran! izgini!
3.  veter, sapa:
 non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
 tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže
4.  pren. videz, izraz; obraz:
 che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
 aria stanca utrujen videz
 ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
 ha l'aria di voler piovere kaže na dež
 darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se
5.  glasba arija
  -  
attraversare v. tr. (pres. attravērso)
1.  prečkati; priti čez; prepotovati:
 ho attraversato tutta l'Italia prepotoval sem vso Italijo
 attraversare un periodo difficile pren. preživljati težko obdobje
 attraversare la strada, il passo a qcn. prekrižati komu pot (tudi pren.)
2.  pren. preprečiti, ovirati, prekrižati:
 gli attraversa sempre i piani vedno mu prekriža načrte
  -  
attuale agg. dejanski, resničen; sedanji, aktualen:
 l'attuale presidente sedanji predsednik
 uno scrittore ancora attuale še vedno aktualen pisatelj
  -  
bēne
A)  avv.
1.  dobro, prav, lepo:
 fare qcs. bene kaj dobro narediti
 comportarsi bene lepo se obnašati
 gli affari vanno bene posli gredo dobro
 quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
 stare, sentirsi bene dobro se počutiti
 gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
 vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
 va bene! prav!, velja!, drži!
 passarsela bene lepo živeti
 bene o male kakorkoli že:
 bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
 di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
 star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
 ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
 lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal
2.  (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
 si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
 pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
 ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
 sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti
B)  agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
 quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
 gente bene boljša družba, visoka družba
C)  inter.
1.  bravo:
 bene!, bis! bravo!, bis!
2.  no, prav:
 bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati
Č)  m relig.
1.  dobro:
 tendere, aspirare al bene težiti k dobremu
2. 
 il sommo Bene relig. Bog
3.  dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
 per il bene della patria za blagor domovine
 l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
 a fin di bene z najboljšim namenom
4.  ljubezen, naklonjenost:
 voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
 volere un bene dell'anima imeti silno rad
 l'amato bene ljubljena oseba
5.  mir:
 non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru
6.  pravo, ekon. dobrina:
 bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
 beni di consumo potrošne dobrine
 beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve
7.  pl. imetje, premoženje:
 ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
 ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
 alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot
  -  
bollare v. tr. (pres. bollo)
1.  zapečatiti, žigosati; overiti:
 bollare il cartellino žigosati kartico (ob prihodu na delo, ob odhodu z dela)
2.  pren. ožigosati:
 la condanna l'ha bollato per sempre obsodba je za vedno na njem pustila pečat
3.  pog. prevarati, ogoljufati
  -  
bruciare
A)  v. tr. (pres. brucio)
1.  kuriti, žgati, zažgati:
 bruciare la legna kuriti drva
 bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
 bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
 bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik
2.  pren.
 bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
 bruciare la scuola špricati šolo
 bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
 bruciare le tappe pohiteti
 bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
 bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
 bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo
3.  ožgati, načeti, izjedati:
 bruciare una ferita pog. izžigati rano
 il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke
4.  pren. žgati; vneti, vnemati:
 lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije
5.  pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
 bruciare le proprie forze izčrpati moči
 bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike
B)  v. intr.
1.  goreti, žgati, smoditi se:
 il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
 l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
 bruciare di febbre goreti, žareti od vročine
2.  peči, žgati (tudi pren.):
 gli brucia la gola peče ga v grlu
 bruciare dalla sete umirati od žeje
 l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge
3.  pren. goreti:
 bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu
C)  ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)
1.  opeči se
2.  zgoreti
3.  pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
 nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel
  -  
cantilēna f
1.  enolična pesem; uspavanka; enoličen glas
2.  dolgovezen, dolgočasen govor:
 sempre la stessa cantilena vedno ista pesem
  -  
canzone f
1.  lit. kancona:
 canzone a ballo, ballata balada
 canzone di gesta chanson de geste
2.  glasba popevka:
 il festival della canzone festival popevk
3.  pren. pesem, lajna:
 sempre la stessa canzone vedno ista pesem, vedno stara lajna
 mettere in canzone qcn., qcs. pren. ponorčevati se, burke uganjati s kom, s čim
  -  
catastrōfico agg. (m pl. -ci) katastrofalen; katastrofičen; črnogled:
 previsioni catastrofiche črnogleda predvidevanja
 uomo catastrofico pesimist; kdor vidi vedno najhujše