carillon tujka franc. m invar. pritrkavanje; ura (ki oznanja ure z melodijo)
  ora1 f
1.  ura; čas:
 ora estiva, legale poletni čas
2.  ura:
 segnare le ore kazati uro
 ora lavorativa delovna ura
 le otto ore osem ur
 essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
 che ora è? koliko je ura?
 è l'una, sono le tre ura je ena, tri
 a tarda ora pozno
 di buon'ora zgodaj, zarana
 l'ultima ora zadnja ura
 fare le ore piccole pozno leči
3.  ekst. čas, trenutek:
 l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
 fare ora ubijati čas
 non veder l'ora nestrpno čakati
 all'ultima ora v zadnjem trenutku
 avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
 ore di punta prometne konice
 è ora di andarsene čas je za odhod
 da un'ora all'altra vsak trenutek
 anzi ora predčasno
 metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj
4.  relig.
 ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
 dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva)
  orario
A)  agg. (m pl. -ri) uren, na uro:
 disco orario avto parkirna ura
 paga oraria plača na uro
 segnale orario znak za točno uro (na radiu)
B)  m (pl. -ri) urnik; ura:
 orario d'apertura začetek delovnega časa
 orario di chiusura konec delovnega časa
 l'orario dei treni železniški vozni red
 essere in orario biti točen
  orolōgio m (pl. -gi)
1.  ura (naprava):
 orologio digitale, numerico digitalna ura
 orologio solare sončna ura
 orologio a sabbia peščena ura
 orologio a pendolo nihalna ura
 orologio a sveglia ura budilka
 orologio elettrico električna ura
 orologio da polso ročna ura
 orologio da tasca žepna ura
 orologio di precisione precizna ura, kronometer
 orologio da controllo kontrolna ura
 un orologio che spacca il minuto pren. zelo natančna ura
 essere un orologio pren. biti kot ura natančen
 funzionare come un orologio pren. delovati kot ura natančno
2.  biol.
 orologio biologico biološka ura
  temporizzatore m elektr. ura, timer
  timer tujka angl. m invar. elektr. ura, timer
  chilowattora m invar. elektr. kilovatura, kilovat ura
  clessidra f klepsidra; vodna ura; peščena ura
  coprifuōco m (pl. -chi) policijska ura
  lezione f
1.  šol. lekcija, učna ura; učenje, pouk:
 una lezione di greco učna ura grščine
2.  predavanje:
 inaugurare l'anno accademico con una lezione su Dante začeti študijsko leto s predavanjem o Danteju
3.  pren. opomin, graja, ukor, lekcija:
 impartire una severa lezione a qcn. koga pošteno ošteti
 ti ha dato una lezione di buona creanza dal ti je lekcijo iz olike
4.  različica besedila
  martinaccio m (pl. -ci) šalj. čebula, velika žepna ura
  nōna f
1.  hist. deveta ura
2.  relig. deveta molitvena ura
3.  glasba nona (interval)
  nōve
A)  agg. invar. devet:
 abito al numero nove stanujem na številki devet
 prendiamo l'autobus numero nove pojdimo z avtobusom številka devet, z devetico
B)  m invar.
1.  devet; devetica:
 la prova del nove mat. preizkus z devetico, devetični preizkus ekst. preizkusni kamen
 ha la pagella piena di nove v spričevalu so same devetice
2.  f pl. devet, deveta ura
  pēndolo m
1.  fiz. nihalo:
 pendolo fisico fizično nihalo
 pendolo matematico matematično nihalo
2.  urno nihalo
3.  nihalna ura
4.  (filo a piombo) svinčnica
  andare*
A)  v. intr. (pres. vado, vō)
1.  iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
 andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
 andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
 andare a tutta birra pog. dirjati
 andare a passo lento iti počasi
 andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
 vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
 questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
 andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
 andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
 andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
 andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
 andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
 andare a fronte alta nositi glavo pokonci
 andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
 andare a buon fine končati se uspešno
 andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
 andare a male pokvariti se
 andare a gara tekmovati
 andare a fuoco vneti se, goreti
 andare alle calende greche vleči se v nedogled
 andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
 andare a rischio tvegati
 andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
 quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
 andare a finire končati se, zaključiti se:
 com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
 l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
 andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
 andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
 va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
 andare di trotto dirjati
 andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
 andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
 andare di mezzo biti prizadet, iti za:
 ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
 andare d'accordo strinjati se
 la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
 andare fino in fondo iti do konca
 andare in prescrizione pravo zastarati
 andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
 andare in onda biti predvajan (na RTV)
 andare per funghi iti nabirat gobe
 andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
 andare per qcn. iti po koga:
 va' per il medico pojdi po zdravnika
 andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
 andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
 va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
 andare sul sicuro ne tvegati
 la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
 andare scalzi hoditi bos
 andare addosso zadeti ob, povoziti
 andare dentro iti v zapor
 il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
 andare soldato iti k vojakom
 andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
 andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
 andare contro corrente pren. plavati proti toku
 andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
 andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
 come van su i prezzi! kako rastejo cene!
 domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
 quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
 andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
 dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
 è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
 questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
 ne va del mio onore za mojo čast gre
 andarsene oditi:
 se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
 vattene! izgini!
 vado e vengo takoj bom nazaj
 vada per questa volta tokrat naj bo
 lasciar andare iti molče prek česa
 lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
 lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
 lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
 va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
 andiamo, su! dajmo, no!
2.  biti:
 andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3.  postati, spremeniti se:
 andare a pezzi razbiti se
 andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
 andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
 andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4.  iti, napredovati:
 come va? kako je kaj?
 questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
 il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
 gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
 andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
 andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
 l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5.  izginiti, oditi, bežati:
 come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6.  ugajati, biti všeč:
 ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7.  ekon. veljati:
 queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8.  zgoditi se:
 come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9.  biti potreben:
 qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10. 
 queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11.  (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
 questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12.  (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
 il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
 dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
 tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
 chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
 paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
 chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B)  m hoja, stopinja:
 il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
 era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
 con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
 a tutt'andare na vso moč:
 spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  appena
A)  avv. komaj, šele:
 riesco appena a muovermi komaj se premikam
 sono appena le dieci šele deset je ura
B)  cong.
 (non) appena brž ko:
 (non) appena avrò finito il mio lavoro, partirò per un viaggio brž ko bom končal delo, bom odšel na potovanje
  battere
A)  v. tr. (pres. batto)
1.  biti, tolči, udariti, tepsti:
 battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
 battere i panni stepati obleko
 battere il grano mlatiti žito
 battere i frutti klatiti sadje
 battere la carne tolči meso
 battere la verdura sekljati zelenjavo
 battere la porta trkati na vrata
 battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
 battere moneta kovati denar
 battere a macchina, battere tipkati
 battere il tamburo udarjati na boben
 battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
 battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
 battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
 battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
 battere la fiacca pren. pasti lenobo
 battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
 battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
 battere i denti šklepetati z zobmi
 battere i piedi cepetati z nogami
 battere le mani ploskati
 battere il naso (in) pren. naleteti (na)
 non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
 battersi il petto pren. kesati se
 senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
 battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
 in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
 battere il tempo udarjati takt
 battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
 battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2. 
 battere la strada degli studi posvetiti se študiju
 battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3.  potolči, premagati:
 Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
 battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B)  v. intr.
1.  biti, udarjati:
 il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
 la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
 il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2.  šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3.  biti (ura):
 all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4.  pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5.  vztrajati (pri), insistirati (na):
 battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6. 
 battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C)  ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
 battersi per un'idea boriti se za idejo
 battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt