nōstro
A)  agg.
1.  naš, najin; svoj:
 la nostra casa naša hiša, naš dom
 la nostra lingua naš jezik
 il nostro pianeta naš planet, Zemlja
2.  naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
 Nostro Signore relig. Gospod
 Padre nostro oče naš
3.  pog. naš, običajen; medsebojen:
 il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
 beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico
4.  knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
 come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku
B)  pron.
1.  naš, najin; svoj
2.  absol. naš; svoj:
 il Nostro, il nostro naš avtor
 i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
 arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
 ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
 vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
 avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo?
 Zadetki iskanja
-  prōprio
 A) agg. (m pl. -ri)
 1. lasten:
 nome proprio jezik lastno ime
 senso proprio pravi (ne preneseni) pomen
 2. lasten, oseben:
 sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi
 3. točen, primeren; resničen, pravi:
 questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka
 B) avv.
 1. prav, zares:
 sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
 le dice proprio grosse prav debele klati
 2. sploh:
 non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem
 C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
 ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
 è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake
 Č) m svoje, lastnina:
 avere del proprio imeti kaj svojega
 in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
 avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
 lavorare in proprio delati zasebno
 rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati
-  suo agg.
 1. njegov, njen; svoj:
 ho preso per sbaglio la sua giacca pomotoma sem vzel njegov suknjič
 mi ha prestato i suoi libri posodil mi je svoje knjige
 2. pog. njegov, njen, svoj; ki mu (ji) je običajen:
 dopo i pasti si deve fumare la sua sigaretta po obroku mora pokaditi svojo cigareto
 3. svoj, primeren, pravi; odgovarjajoč, ustrezen:
 ogni cosa va fatta a suo tempo vse je treba storiti o svojem času
 una scatola con il suo coperchio škatla z odgovarjajočim pokrovom
 4. njegov, njen; vaš (v slavnostnih in vljudnostnih izrazih, v zaključku pisem):
 Sua Maestà Njegovo veličanstvo
 Sua Santità Njegova svetost
 sua devotissima Maria vaša vdana Marija
 5. absol. (v vrsti eliptičnih izrazov, zlasti v pogovornem jeziku):
 i suoi njegovi, njeni (starši, sorodniki, prijatelji, pristaši)
 abitare, stare sul suo stanovati, biti na svojem
 avere le sue dobiti svoje (batine)
 dilapidare tutto il suo zapraviti vse svoje premoženje
 dire la sua povedati svoje mnenje
 farne una delle sue pren. skuhati kaj
 pagare del suo plačati s svojim denarjem; pren. biti sam na izgubi
 passare le sue marsikaj doživeti (grenkega, neprijetnega)
 rispondo alla sua del 10 ottobre admin. odgovarjam na Vaše pismo z dne 10. oktobra
 stare dalla sua biti na njegovi (njeni) strani
 stare sulla sua biti ohol, neprijazen
-  tuo
 A) agg.
 1. tvoj
 2. tvoj, svoj:
 adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat
 B) pron. (v absolutni rabi):
 eccoti il tuo na, tu imaš svoje
 i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
 l'ultima tua tvoje zadnje pismo
 accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
 ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
 è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
 stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani
-  bricolage tujka franc. m invar. naredi sam, sam svoj mojster
-  fai da té m invar. naredi sam; sam svoj mojster
-  sottoscrivere* v. tr., v. intr. (pres. sottoscrivo)
 1. podpisati
 2. dati svoj pristanek, privolitev; podpisati:
 sottoscrivere una petizione podpisati peticijo
 3. predhodno naročiti, subskribirati:
 sottoscrivere azioni ekon. subskribirati delnice
-  acqua f voda:
 acqua distillata destilirana voda
 acqua dolce sladka voda
 acqua minerale mineralna voda, slatina
 acqua piovana deževnica
 acqua potabile pitna voda
 acqua salata slana voda
 acqua santa blagoslovljena voda
 acqua di seltz, acqua gassata sifon
 acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
 acqua di Colonia kolonjska voda
 acqua ossigenata vodikov peroksid
 acqua pesante težka voda
 acqua ragia terpentinovec
 acqua regia zlatotopka
 acque di rifiuto odpadne vode, odplake
 acque termali termalne vode
 passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
 affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
 si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
 ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
 la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
 è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
 acqua in bocca! nikomur niti besedice!
 buttare l'acqua sul fuoco miriti
 essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
 fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
 a fior d'acqua na gladini
 frigger con l'acqua skopariti
 lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
 portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
 il sangue non è acqua kri ni voda
 stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
 tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
 acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
 è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
 PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
 acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo
-  adesione f
 1. fiz. adhezija
 2. sprijemanje, sprijetje, sprijetost, prileganje
 3. pristanek, privolitev, sprejemanje:
 adesione a una proposta sprejetje predloga
 dare, far pervenire la propria adesione dati, najaviti svoj pristanek, podpreti, prijaviti se
 rifiutare la propria adesione ne pristati, odreči podporo, ne prijaviti se
-  armare
 A) v. tr. (pres. armo)
 1. oborožiti, oboroževati; oskrbeti z orožjem:
 armare qcn. cavaliere hist. poviteziti, napraviti koga za viteza; utrditi, okrepiti:
 armare una testa di ponte utrditi mostišče
 2. vpoklicati, mobilizirati:
 armare i riservisti vpoklicati rezerviste; večati vojaški potencial:
 in quell'epoca la Francia stava armando takrat je Francija povečevala svoj vojaški potencial
 3. opremiti ladjo
 4. podpreti, postaviti opore:
 armare una galleria podpreti rov
 B) ➞ armarsi v. rifl. (pres. mi armo) oborožiti se:
 armarsi di un bastone oborožiti se s palico
 armarsi fino ai denti oborožiti se do zob
 armarsi di pazienza pren. oborožiti se s potrpežljivostjo
-  asino
 A) m
 1. zool. osel (Equus asinus)
 2. osel; nevednež, neotesanec, bedak, kmetavzar:
 fare l'asino obnašati se kot osel (neumno in smešno); dobrikati se zaljubljeno
 legare l'asino dove vuole il padrone poslušno ubogati
 lavare la testa all'asino storiti kaj nekoristnega
 calcio dell'asino zaničevanje ali nehvaležnost do nekoga, ki je izgubil svoj visoki položaj in moč
 a schiena d'asino pren. izbočen, konveksen
 bellezza dell'asino pren. pog. mladostna telesna lepota
 fare, essere come l'asino di Buridano pren. obsedeti med dvema stoloma, ne vedeti, komu bi se pridružil
 è un asino calzato e vestito to ti je kronan osel
 asino risalito obogateli kmetavzar
 PREGOVORI: meglio un asino vivo che un dottore morto preg. bolje živ osel kakor mrtev učenjak
 B) agg. redko neveden, neotesan, bedast
-  bravo
 A) agg.
 1. dober, sposoben:
 un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
 è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
 un bravo cane da caccia dober lovski pes
 2. dober, pošten, spodoben:
 un bravo giovane dober mladenič
 brava donna pog. evfemistično cipa
 ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
 su, da bravo! le pogumno!
 3. knjižno pogumen, srčen:
 fare il bravo delati se pogumnega
 notte brava divjaška noč
 alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
 dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko
 4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
 ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod
 B) inter. bravo!:
 bravo, bis! bravo, bis!
 bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!
 C) m
 1. hist. plačani razbojnik, plačanec
 2. ekst. telesni stražar, gorila
-  conoscere*
 A) v. tr. (pres. conosco) spoznati; znati; vedeti:
 conoscere una lingua znati jezik
 conoscere a fondo dobro znati
 conoscere per filo e per segno podrobno poznati
 come se non ti conoscessi iron. če te ne bi poznal!
 ma chi ti conosce! kdo pa si ti!
 conoscere qcn. di vista, di persona,, di fama koga poznati navidez, osebno, po slovesu
 conoscere per sentito dire vedeti kaj po pripovedovanju
 mai visto né conosciuto nikoli ga nismo ne videli ne slišali zanj
 conoscere i propri polli pren. vedeti, s kom imamo opraviti
 conoscere alla voce, dal modo di camminare prepoznati po glasu, po hoji
 conosce il suo mestiere zna svoj posel, razume se na svoj posel
 B) ➞ conoscersi v. rifl. (pres. mi conosco) poznati se
 PREGOVORI: nelle sventure si conoscono gli amici preg. v nesreči spoznaš prijatelja
 ai calci si conosce il mulo preg. po šapah spoznaš leva
-  croce f
 1. križ:
 mettere in croce dati na križ; pren. mučiti, trpinčiti
 2. relig. križ:
 segno della croce križ
 3. križ (kar je podobno križu):
 la croce degli analfabeti križ nepismenih
 punto a croce križni vbod
 fare a testa e croce igre igrati se cifra mož
 tenere le braccia in croce, starsene con le braccia in croce pren. stati križemrok, lenariti
 a occhio e croce približno
 farci una croce sopra pren. narediti križ čez kaj
 4. pren. križ, težava, skrb:
 ognuno ha la sua croce vsak ima svoj križ
 gettare la croce addosso a qcn. grajati koga, dolžiti koga za kaj
 croce e delizia knjižno radost in skrb
 5.
 Croce Rossa Rdeči križ
 Croce Rossa Internazionale Mednarodni rdeči križ
 6. križ; križec:
 croce di Malta malteški križ
 croce uncinata kljukasti križ, svastika
 croce di ferro železni križec
 le croci piovono šalj. odlikovanja kar dežujejo
-  fetta f
 1. rezina, reženj, kos:
 una fetta di torta kos torte
 tagliare a fette rezati na kose
 2. pren. kos:
 fetta di luna lunin srp, krajec
 una fetta di terra krpa zemlje
 3. pren. del, delež:
 ritagliarsi la propria fetta di potere odrezati si svoj kos torte, vzeti si svoj delež oblasti
-  fornaio m (f -ia, m pl. -ai) pek, pekarka:
 assicurarsi il fornaio pren. poskrbeti za svoj kruh
 farsi rincorrere dal fornaio pren. biti prezadolžen
-  giocare, giuocare
 A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)
 1. igrati, igrati se:
 giocare a palla žogati se
 giocare a bocce balinati
 giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
 giocare alle carte kartati
 giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
 giocare con le parole pren. igrati se z besedami
 giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
 a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
 gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo
 2. igrati (na), staviti:
 giocare al totocalcio igrati športno napoved
 giocare forte visoko staviti
 3. šport igrati:
 giocare a tennis igrati tenis
 giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
 giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
 giocare alla destra igrati na desnem krilu
 4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
 il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi
 5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
 in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča
 B) v. tr.
 1. igrati (s čim, na kaj):
 giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
 giocare tutte le carte igrati na vse karte
 giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti
 2. staviti (pri igri):
 giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
 giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
 ci giocherei la camicia pren. glavo stavim
 3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
 con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
 si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino
 4. premikati:
 giocare il ginocchio premikati koleno
 5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
 ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo
-  imparare v. tr. (pres. imparo) učiti, naučiti se:
 imparare a conoscere spoznati
 imparare a memoria naučiti se na pamet
 imparare a proprie spese naučiti se česa na svoj račun
 PREGOVORI: sbagliando s'impara preg. človek se na napakah uči
 impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna
-  interporre*
 A) v. tr. (pres. interpongo)
 1. vstaviti, vstavljati:
 interporre ostacoli ovirati
 interporre tempo odlašati
 interporre la propria influenza posredovati, zastaviti svoj vpliv
 2. vložiti, vlagati:
 interporre ricorso (a) pritožiti se (komu)
 B) ➞ interporsi v. rifl. (pres. mi interpongo)
 1. postaviti, postavljati vmes
 2. posredovati (v prid nekoga)
-  legno m
 1. les:
 legno duro, dolce trdi, mehki les
 legno di quercia hrastov les, hrastovina
 legno da lavoro obdelovalni les
 legno da ardere drva za kurjavo
 mobili di, in legno leseno pohištvo
 legno compensato furnir
 pasta di legno lesna celuloza
 testa di legno pren. trdoglavec, butec
 2. kos lesa, palica
 3.
 legni pl. glasba pihala
 4. knjižno drevo
 5. pren. gosposka kočija; ladja:
 legno corsaro gusarska ladja
 PREGOVORI: ogni legno ha il suo tarlo preg. vsaka metla svoj ročaj najde